Piše: Lucija Kavčič
O filmskem portretu za naslovom Srečen bo čas, ki odkriva življenje in delo škofa Antona Martina Slomška, smo se pogovarjali z njegovima režiserjema Davidom Sipošem in Matjažem Fegušem.
Poleg njiju sta film o človeku, ki je poznal slovensko dušo, ji posvetil svoje življenje in slovenski kulturni prostor premaknil ob bok drugim evropskim narodom, režirala tudi Vid Planinc in Elza Rebol.
DEMOKRACIJA: Slomšek je, bi lahko rekli, eden od nekoliko pozabljenih in odrinjenih velikih Slovencev. Zakaj?
FEGUŠ: Na Slomška nismo pozabili, saj nekoga, ki je soustvarjal slovenstvo, nekoga, ki je premikal meje in z njimi začrtal slovenski prostor, ne moreš pozabiti. V krščanskem okolju je bil spomin nanj vseskozi živ. Smo ga pa kot širša družba odrivali z namenom pozabe. Rekel bi, da razlog tiči predvsem v povojni politiki, ki je razširila mentaliteto demonizacije, smešenja in zakrčenosti do vsega, kar je povezano s Cerkvijo.
DEMOKRACIJA: Slomšek je v filmu predstavljen iz več zornih kotov: vidimo ga kot dečka v igranih prizorih, o njem pripovedujejo zgodovinarji, slavisti in duhovniki. V filmu so risani simbolni prizori iz njegovega življenja, pa tudi igrani prizor v pokoj odhajajočega profesorja. Zakaj ste se odločili za takšno obliko predstavitve in kako se je rojevala?
SIPOŠ: Slomškovo življenje je preplet mnogih poti, izzivov in velikih dejanj. Gre za mozaik življenja, ki ga lahko pripišemo le malokomu. Zato smo se odločili, da tudi njegova filmska predstavitev to odrazi. Film se tako na več načinov dotakne njegovega življenja, hkrati pa nas s sodobno zgodbo profesorja povede v sedanjost. Lahko začutimo, da je Slomškova navzočnost še vedno živa. Različni elementi filma so dobivali svojo končno podobo skozi daljše časovno obdobje. Teh elementov smo se lotili produkcijsko precej ločeno, a z jasno vizijo, da se med seboj dobro spojijo in ustvarijo pisan mozaik – sestavljanko Slomškovega življenja in njegovega delovanja za Slovence takrat in danes.
DEMOKRACIJA: Iz filmov RTV o znanih Slovencih smo vajeni bolj »naturalističnega« oziroma bolj grobega (tak je moj vtis) prikaza njihovega življenja. Film o Slomšku pa nadvse spoštljivo in tenkočutno prinaša njegovo na prvi pogled idealizirano podobo. Je idealizirana ali pa je takšen tudi bil? Ste se namenoma odločili za takšen pristop?
FEGUŠ: Treba je ločiti med prikazom lika, ki mora biti za film zanimiv, ki gre skozi skušnjave in ima pomanjkljivosti, in prikazom, ki v liku potencira slabosti, pogosto zato, da gledalca šokira. V filmu smo se odločili za spoštljiv prikaz, ki si ga Slomšek kot zgodovinska osebnost zasluži. Iz njegovih življenjepisov in osebnih zapisov vemo, da je bil discipliniran, inteligenten, razumski, krepostnega značaja. Kar zadeva temne plati, nismo našli ničesar spektakularnega, ničesar omembe vrednega. Zanimivost Slomška kot filmskega lika smo gradili prek prikaza bojev in skušnjav, skozi katere se je prebijal, ko je osebnostno rastel in se ob tem zavzemal za slovenskega človeka.
Intervju si lahko v celoti preberete TUKAJ.
