11.7 C
Ljubljana
sobota, 17 aprila, 2021

Astronomija in 30-letnica Slovenije

Piše: Janez Skubic, Škofljica – Lanišče

Ko je sonce okoli 20° ob zenitu – gledano iz Škofljice –  se sonce v Krimu hitro poslovi, takrat toplote iščemo v hiši vsi. Le čez mesec ali dva, ko se bo sonce zopet vračalo, bo spet vse lepo in zdravo. Ptice bodo nas pozdravljale in pomlad oznanjale ter korona virus odganjale. O Bog, vsaj mislim, da bo tako.

Dogodki v vesolju nas opozarjajo, kako je vse minljivo, kadar je ponoči jasno, se ozrimo v nebo. Astronomski dogodek leta 2020 je bil 21. decembra, ko sta se približala naša največja planeta v osončju na manj kot 1° – Jupiter in Saturn. To se zgodi zelo redko, nazadnje leta 1623.

Ne pozabimo, da nas naša lepotica Zemlja sprejema, hrani, da nas ljubi, samo ohranimo jo. Poglejmo, kako se z letnimi časi vračamo na svoje mesto in prepotujemo skupaj z Zemljo pot okoli sonca, da v enem letu prepotujemo dolgo pot okoli 950 milijonov km in se s skoraj 108 tisoč km/h vrtimo ter ob tem ne čutimo ničesar, razen ob kakšnih velikanskih hitrostih vetra, orkanov, tajfunov, tudi deževja in potresov, ki nam podira vse, kar mu pride naproti.

Če opazujemo, kako se ob enakonočju – spomladi in jeseni – najhitreje pomika zaradi nagnjenosti okoli 23° in za 4 desetinke stopinje dnevno pomikamo proti solsticiju. Zemlja se vrti okoli svoje osi od zahoda proti vzhodu s hitrostjo 1.670 km/h na Ekvatorju. Pri nas na vzporedniku 46 stopinj severne geografske širine pa malo manj. Te dogodke merim vsaj enkrat tedensko. Najpočasneje pa se pomika ob zimskem in poletnem solsticiju, saj se ustavlja in nato potuje v nasprotno smer in se dan pozimi začne daljšati in poleti krajšati. Vsi ti pojavi se dogajajo zaradi nagnjenosti zemeljske osi, ki je nagnjena za približno 23°. Zemlja se vrti okoli svoje osi od zahoda proti vzhodu s hitrostjo 1670 km/h na Ekvatorju. Pri nas, na vzporedniku 46°severne geografske širine pa malo manj. Te dogodke merim vsaj enkrat tedensko.

Stvarstvo stvarnika je mogočno, le  težko je razumeti. Naša miselnost je še vedno, da smo vsemogočni, saj je človek s svojo miselnostjo in tehnologijo izumil vse mogoče in nemogoče stvari, kot da smo mi nad stvarnikom – toda vse je minljivo. Lahko pa se veselimo vsega, kar nam Bog daje: sonce, hrano, ljudi, družino, cvetlice, drevesa, živali in vse lepote narave. Tako se je vsega veselil sv. Frančišek Asiški.

Ne pozabimo, da smo dobili našo samostojno Slovenijo okoli solsticija v mrazu na plebiscitu 23. decembra 1990 in čez 6 mesecev v poletnem  vročem solsticiju 25. junija 1991 v vojni za Slovenijo. Ravno letos praznujemo 30-letnico tega pomembnega dogodka. Zato povejmo naši mladini, kako je bilo v prejšnjem totalitarnem sistemu. Bil si kaznovan, če si kaj demokratično rekel. To sem občutil osebno v letih 1988-90. Sedaj  imamo samostojno državo, o čemer so naši predniki lahko le sanjali. Danes jo nekateri hočejo izničiti. Vložili smo veliko truda, da smo si jo izborili. Toda ne damo naše Slovenije.

Zdaj, ko je Slovenija od leta 2004 v Evropski uniji, živimo bolje kot kadarkoli prej. Dobili smo tudi enotno plačilno sredstvo evro. Še naprej se bomo trudili, do jo ubranimo in  ohranimo. Tudi za našo vojsko, ki potrebuje pomoč in sredstva, da bo sposobna poskrbeti za varnost naše države, da bomo vsaj malo podobni našim sosednjim državam, ki močno skrbijo za svojo obrambo. Izobesimo slovenske zastave že za 23. december in seveda za dan državnosti 25. junija. Radi imejmo našo domovino Slovenijo.

Zelo zanimivo je in to ljudje zelo malo poznajo, da imamo na slovenskem evro kovancu za 50 centov slovenski simbol Triglav in ozvezdje Raka s petimi povezanimi zvezdami. V tem ozvezdju smo Slovenci dobili svojo galaksijo, oddaljeno 60 milijonov svetlobnih let, poimenovano po evropskemu komisarju iz Slovenije za Znanost in tehnologijo Janezu Potočniku, ko smo dobili evro leta 2007. Zakaj ta slovenski simbol Triglava z napisom “Oj Triglav moj dom” (Jakoba Aljaža)? Zakaj simbol ozvezdja Raka s petimi zvezdicami? Zato, ker okoli 21. junija vstopi sonce v ozvezdje Raka – poletni solsticij – in takrat smo dobili 25. junija 1991 – to je ob slovenskem solsticiju – samostojno državo Slovenijo. Takrat se prične poletje na severni polobli in je sonce pravokotno na vzporedniku 23°S – severni povratnik.

In še druga zanimivost – Slovenija je dobila svoj planet in zvezdo. Mednarodna astronomska zveza (IAU) je ob 100-letnici leta 2019 pozvala vse države, da predlagajo imena za svoje pare zvezde in planeta – eksoplaneta. Tako smo v Sloveniji po izvedenem javnem natečaju dne 17.12.2019 dobili imeni IRENA za zvezdo in IZTOK za planet. Ti imeni sta povzeti po romanu Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja (kot nam je znano), ki ga je napisal v Želimljem, kjer je bil za župnika. Slovenski eksoplanet WASP 38b se nahaja v ozvezdju Herkula in je oddaljen 446 svetlobnih let (Če primerjamo, da je naše sonce oddaljeno 8 svetlobnih minut ali 150 milijonov km, vidimo, da je to ogromna oddaljenost.) Planet Iztok je plinski velikan in ima polmer 1,08 Jupitrovega in maso 2,5-krat mase Jupitra – imenujejo ga vroči Jupiter. Oddaljen je 11 milijonov km od zvezde Irene, ki je večja od Sonca in sicer je njen polmer 1,4-krat večji od Sončevega. Je tudi bolj vroča in nekoliko starejša. Zato toliko bolj cenimo naš planet Zemlja in ga manj pregrevajmo in onesnažujmo, saj za življenje ne bodo našli drugega primernega planeta, če pa, ne bi nikoli prišli do tja. Ljudje smo ustvarjeni za življenje samo na tem planetu Zemlja.

Zadnje novice

Sorodne vsebine