Piše: Samo Vidovič
Slovenski nogomet je včeraj izgubil eno svojih največjih legend vseh časov. V črnogorski Bijeli je v 75. letu starosti umrl Danilo Popivoda.
Čeprav je bil rojen v Lovćencu v Srbiji, ga imamo upravičeno za slovenskega nogometaša, saj je večji del svoje kariere igral za ljubljansko Olimpijo. Za njo je igral med leti 1965-1975 ter ob koncu kariere v sezoni 1981/82. Zaradi problemov z očmi je takrat končal z igralsko kariero.
Za Olimpijo je odigral 226 tekem v prvi ligi in dal 58 golov.
Leta 1974 je postal prvi strelec jugoslovanske lige in hkrati tudi edini slovenski igralec, ki mu je to uspelo.
Leta 1975 je odšel v Eintracht Braunschweig, ki je takrat igral v prvi nemški Bundesligi. Za ta klub je v petih letih odigral 129 tekem in dal 30 golov. V sezoni 1976/77 je bil z Eintrachtom tretji v Bundesligi. Naslednjo sezono je v tem klubu igral skupaj z velikanom nemškega nogometa, Paulom Breitnerjem.
Med leti 1972 in 1977 je za reprezentanco Jugoslavije odigral dvajset tekem in dal pet golov. Igral je na svetovnem prvenstvu leta 1974 in na evropskem prvenstvu leta 1976.
Njegova igralska pozicija je bila desno krilo, nosil je številko sedem. Bil je izreden dribler, imel je odlično spremembo smeri, “lažni” dribling. Za nasprotne branilce je bil neugoden tudi zaradi svoje hitrosti. Sto metrov je pretekel v 11,1 sekunde. Znal je zadeti nasprotnikovo mrežo, še boljši pa je bil v asistencah za gol.
Kasneje je postal trener, svoje bogato nogometno znanje je prenašal na mlajše. Leta 2000 je bil pomočnik selektorja slovenske reprezentance Srečka Katanca na evropskem, dve leti kasneje še na svetovnem prvenstvu. Na žalost so se mu težave z očmi poslabšale, zato je prenehal s trenerskim poslom.
V zadnjih letih je s soprogo Metko živel v Bijeli.
Morda ga je še najboljše opisal eden navijačev Eintrachta na fb zidu tega kluba, ki je zapisal:” Najbolj simpatičen igralec, ki je kadarkoli igral za Eintracht. Nikoli ne bom pozabil, kako je ob kot zastavici zavrtel Kevina Keegana. Z radostjo se spomnim polnih tribun in vzklikov Popi, Popi, ki so takrat odmevali na stadionu”.
