2 C
Ljubljana
sobota, 16 oktobra, 2021

(FOTO) Zgodovinsko srebro Potočarja, s Kramplovo do 20. slovenske kolajne na svetovnih prvenstvih

Piše: C. R.

Svetovno prvenstvo (SP) v športnem plezanju Moskva 2021 je peti zaporedni SP, s katerega se je slovenska reprezentanca vrnila z odličjem, sicer pa je v 20 letih na svetovnih prvenstvih zbrala 20 kolajn. Za nov zgodovinski dosežek slovenskega športnega plezanja je 21. septembra poskrbel Luka Potočar, ki je postal svetovni podprvak v težavnostnem plezanju in prvi Slovenec s kolajno s SP v težavnosti, saj so jih v tej disciplini prej osvajala le dekleta. Njegov uspeh je dopolnila Mia Krampl, svetovna podprvakinja v kombinaciji, nov mejnik pa so na Planinski zvezi Slovenije v siju dveh srebrnih medalj počastili s torto.

Slovenska reprezentanca v športnem plezanju je na zadnjih svetovnih prvenstvih kot za stavo nizala zgodovinske mejnike z Janjo Garnbret v glavni vlogi, letos je zanj poskrbel Luka Potočar s prvo moško kolajno s SP v težavnostnem plezanju, Mia Krampl pa je v zbirko dodala svoje drugo srebro s SP, letos v kombinaciji. Nov mejnik so na Planinski zvezi Slovenije počastili s torto za glavne igralce zadnjega poglavja te izjemne športnoplezalne zgodbe. “Zlata z olimpijade, dve srebrni s svetovnega prvenstva – navdušujoči dosežki! Toda to še ni vse, še posebej sem vesel množice mladih, ki so jih ti dosežki spodbudili, da so se začeli ukvarjati s športnim plezanjem,” je ob tej priložnosti ponosno poudaril predsednik PZS Jože Rovan, generalni sekretar Damjan Omerzu pa je dodal: “Lukova srebrna medalja je potrditev forme, ki jo je pokazal že v Kranju, in nobenega dvoma ni, da sodi med moško elito svetovnega plezanja. Škoda, da se je letošnja sezona zaradi odpovedi preostalih tekem že končala, verjamem pa, da bodo misli in trening še toliko bolj usmerjeni v naslednje leto.”

Mia Krampl, svetovna podprvakinja v kombinaciji, in Luka Potočar, svetovni podprvak v težavnostnem plezanju (foto: Manca Ogrin)

“Vsak dan bolj cenim ta dosežek. Čestitke prejemam od vsepovsod, podpora je res neverjetna. Upam na čim več podobnih podvigov v prihodnosti in si želim, da bi videl še več Slovencev z medaljo okoli vratu – in o tem ne dvomim,” svoj zgodovinski uspeh (po)doživlja novi svetovni podprvak v težavnostnem plezanju Luka Potočar (ŠPO PD Radovljica). Od 20 slovenskih odličij s svetovnih prvenstev jih je deset v težavnosti, devet so jih priplezala dekleta, prvo moško in deseto po vrsti pa je njegovo: “Ta dosežek je bil le dodatna nagrada in dodaten zagon zame, pred prvenstvom nisem niti razmišljal o tem. Vesel sem, da mi je to uspelo že pri teh letih in da sem uspešno izkoristil dobro pripravljenost, ki je bila seveda glavni razlog za dober nastop.” Devetnajstletni Jeseničan je letos poskrbel za preboj v članski konkurenci, s srebrom na kranjski tekmi prvič stopil na zmagovalni oder, sezono svetovnega pokala pa sklenil na četrtem mestu v težavnosti. Pred odhodom v Moskvo je dejal, da letošnja sezona potrebuje še piko na i – z vrhom finalne smeri in naslovom podprvaka jo je postavil zelo suvereno. “Vsekakor je ta pika precej debela in tako je tudi prav. S takim rezultatom sem poleg dobrega zaključka sezone dodal še odlično popotnico za prihajajočo in še več. Sezono, kot je bila ta, sem čakal, saj s stalno dobrimi rezultati pridobiš motivacijo in jaz sem vsekakor jo,” gre verjeti mlademu športnemu plezalcu, ki je na prvenstvu pokazal vrhunsko pripravljenost, tako fizično kot psihično, pa tudi veliko mero zrelosti, ki veje tudi iz njegovih odgovorov: “Dobra forma je bila največji dejavnik, s katerim sem se lahko miril pred celotnim tekmovanjem in ne le pred finalom. Poleg tega sem se zavedal, da v primeru ponesrečenega nastopa to ni zadnje prvenstvo in da bo v prihodnosti še veliko takih in podobnih priložnosti. Ne morem pa reči, da sem plezal brez pritiska, in to je še ena stvar, zaradi katere mi je uspel odličen nastop v finalu.”

“Poleg izjemne osredotočenosti in marljivosti na treningih bi kot razlog za izjemne nastope v letošnji sezoni izpostavil njegov značaj. Tako na treningu kot na tekmovanjih ga razni nepredvideni zapleti, trema in ostali moteči dejavniki res težko iztirijo, kar mislim, da je pri vrhunskih športnikih redka in izjemno koristna lastnost,” poudarja Potočarjev dolgoletni trener Domen Švab, tudi trener slovenske reprezentance, in dodaja, da njegov preskok med najboljše v članski konkurenci ni bil tako hiter, kot bi si kdo mislil, saj je že v prvi članski sezoni pri 16 letih prikazal par neverjetnih predstav, predvsem v kvalifikacijskih smereh svetovnega pokala: “Če odmislimo lanski finalni nastop v Brianconu, ko je bila konkurenca zaradi korone okrnjena, je Luka letos prvič prikazal odlično plezanje v polfinalu, finale pa je prvič res dobro odplezal šele na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kranju. Konstantnost odličnih nastopov v polfinalih svetovnega pokala in končno tudi stopničke v Kranju so bile potrditev odlične pripravljenosti in samozavesti pred odhodom na prvenstvo. Sledilo je nekaj treningov doma, na katerih je praktično ‘letel’ po steni ter samo še meni in seveda sebi potrdil, da je res v vrhunski formi.”

Tudi v tretje gre rado, bi lahko rekli za Potočarja in Rusijo, saj je leta 2018 v Moskvi že osvojil srebro na mladinskem SP v težavnosti, leta 2019 v Voronežu postal mladinski evropski prvak, letos pa pri 19 letih postal še svetovni podprvak med člani, kar kaže, da zanj preskok iz mladinske v člansko konkurenco ni bil pretrd oreh. “Leto 2018 je bilo moje prvo leto s člani in rezultati so bili boljši, kot sem jih pričakoval, vendar je v nadaljevanju in v naslednji sezoni prišlo do precej velikega padca predvsem rezultatsko. Takrat ni bilo lahko, nabiral sem izkušnje, ki jih lahko izkoristim danes, in to je bilo najpomembneje,” ostaja na trdnih tleh najstnik, ki mu kljub letošnjim uspehom v težavnostnem plezanju ostaja veliko izzivov, z mislijo na olimpijske igre Pariz 2024 pa bo vztrajal tudi na balvanih: “Prihaja sezona z evropskim prvenstvom, ki bo eden glavnih ciljev, upam tudi na čim več svetovnih pokalov, od katerih sem se letos v Kranju lepo poslovil. Balvani so že od začetka vedno v načrtu treningov in tudi v naslednjih sezonah bom vztrajal pri tem in sem prepričan, da lahko pokažem veliko tudi v balvanih.”

Slovenski reprezentantje na novinarski konferenci po vrnitvi s SP v športnem plezanju Moskva 2021. (foto: Manca Ogrin)

Olimpijske igre je letos že okusila Mia Krampl (AO PD Kranj), 18. na olimpijski premieri športnega plezanja. “V Tokiu se mi ni ravno izšlo in veseli me, da treningi, ki sem jih vlagala v kombinacijo, niso bili zaman,” je poudarila svetovna podprvakinja 2021 v kombinaciji, kar je zanjo najlepša nagrada za trdo delo in trening vseh treh disciplin zadnji dve leti. V Moskvi je v hitrosti dosegla svoj drugi najboljši čas na tekmovanjih, v balvanskem in predvsem težavnostnem plezanju pa se ji ni izšlo po pričakovanjih: “Za težavnost lahko samo rečem, da sem bila bolje pripravljena, kot kaže moj rezultat. Ko pogledam nazaj, se mi zdi, da sem malce popustila pod pritiskom, saj sem tako v kvalifikacijah kot tudi v polfinalu plezala zelo nesproščeno. Iz svojega nastopa pa lahko potegnem spoznanje, da bi se v prihodnosti lahko več posvetila psihični pripravi.” Čeprav s trenerjem še nista naredila načrtov za naslednjo sezono, pravi, da se bosta verjetno osredotočila v balvane in težavnost, saj bo kombinacija teh dveh disciplin nova disciplina v Parizu. Srebrna medalja v kombinaciji je že drugo odličje Kramplove s svetovnih prvenstev, po srebru iz Hačiodžija pred dvema letoma, sicer pa 20. medalja za slovensko reprezentanco. “Na žalost se mi v težavnosti ni poklopilo tako, kot se mi je v Hačiodžiju. Zagotovo po tekmi težavnosti nisem bila dobro razpoložena in medalja iz kombinacije je vsaj malo ublažila neuspehe prejšnjih dni. V ponos pa mi je, da je moja medalja dvajseta medalja naše ekipe. Predvsem zato, ker je to pokazatelj, kako uspešna je slovenska reprezentanca. V čast mi je biti del tako močne ekipe s tako uspešno zgodovino,” je ponosna 21-letna športna plezalka z Golnika.

Nov mejnik slovenskega športnega plezanja so na Planinski zvezi Slovenije v siju dveh srebrnih medalj počastili s torto. (foto: Manca Ogrin)

Prvi naslov svetovne prvakinje je Sloveniji leta 2001 priplezala Martina Čufar, do danes – v 20 letih – je slovenska reprezentanca v športnem plezanju zbrala skupno 20 medalj na svetovnih prvenstvih. Za največ, kar sedem, jih je zaslužna Janja Garnbret, večkratna svetovna in tudi prva olimpijska prvakinja v zgodovini športnega plezanja. S petimi odličji se lahko pohvali Mina Markovič, z dvema Maja Vidmar in Mia Krampl, s po eno kolajno pa Jernej KruderGregor Vezonik in Luka Potočar.

Po selektorjevih besedah se v Moskvi sicer pri dekletih ni izšlo po pričakovanjih, predvsem v težavnosti, medtem ko so fantje bolje opravili v obeh disciplinah, v balvanih je bil v finalu Anže Peharc, v težavnosti je zablestel Potočar. “V težavnosti je naredil presežek in lepo presenečenje Luka Potočar že v polfinalu, ko je zasedel tretje mesto. Dobre občutke je prenesel v finale in nastop sklenil z vrhom smeri, kar je že pomenilo stopničke, na koncu celo drugo mesto. Med kombinatorci je bila pri nas le Mia Krampl, ki si je v nekoliko okrnjeni konkurenci izborila drugo mesto. V kombinacijo je vložila veliko truda zaradi olimpijskih iger in vesel sem, da je prišla na prvenstvu do odličja,” je dejal selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren in potegnil črto pod letošnjo znova izjemno sezono: “Sezono si bomo najbolj zapomnili po dveh mejnikih za slovensko plezanje, Janja Garnbret je zmagala na olimpijskih igrah, Luka Potočar pa nam je priplezal prvo moško medaljo na svetovnih prvenstvih v težavnosti. Če se samo dotaknem svetovnega pokala, lahko rečem, da smo bili uspešni, nanizali smo veliko finalnih nastopov, mogoče res potem ponujenega nismo vedno najbolje izkoristili, a vseeno sta si Vita Lukan in Luka Potočar priplezala prve stopničke v karieri. Prav tako smo bili v pokalu narodov prvi v težavnosti in tretji v balvanskem plezanju.”

Zadnja leta so neverjetne uspehe nizale slovenske plezalke, na letošnjem prvenstvu pa se je prvič zgodilo, da so bili fantje plezalno uspešnejši. “Dekleta na tem prvenstvu niso pokazala vsega, kar znajo, osebno verjamem, da so odlično pripravljena in sposobna veliko več, kot so pokazali rezultati, Miino srebro v kombinaciji pa je zavidanja vreden rezultat. Srebrna kolajna in naslov svetovnega podprvaka za Luko Potočarja je dosežek, ki mu v Sloveniji še nismo bili priča, dejansko izjemna vrhunskost in odraz trdega dela trenerja Domna in Luke. Anže že vrsto let kaže vrhunsko pripravljenost in je vsako sezono boljši, izpostavil pa bi tudi Zana Sudarja, ki je v zadnjem obdobju dvignil plezalno raven in se povsem približal finalu,” je podal oceno reprezentančni trener Luka Fonda in se ozrl proti naslednji sezoni, ki bo “poglavje zase, saj ne bo ne svetovnega prvenstva ne olimpijskih iger. Reprezentanco čakajo evropsko prvenstvo v Nemčiji in tekme svetovnega pokala, ki pa jih je malo predvidenih v Evropi, kar pomeni večji logistični in ekonomski zalogaj za reprezentanco. Zagotovo pa se bo že naslednjo sezono začelo pogledovati proti kvalifikacijam za olimpijske igre v Parizu.”

Dosežki slovenskih športnih plezalcev na svetovnih prvenstvih
Winterthur 2001 Martina Čufar – 1. mesto, težavnost.
Avilés 2007 Maja Vidmar – 3. mesto, težavnost.
Xining 2009 Maja Vidmar – 3. mesto, težavnost; Mina Markovič – 3. mesto, kombinacija.
Arco 2011 Mina Markovič – 3. mesto, kombinacija.
München 2014 Jernej Kruder – 2. mesto, balvani; Mina Markovič – 3. mesto, kombinacija. Gijón 2014 Mina Markovič – 2. mesto, težavnost.
Pariz 2016 Janja Garnbret – 1. mesto, težavnost; Mina Markovič – 3. mesto, težavnost.
Innsbruck 2018 Janja Garnbret – 1. mesto, balvani; Janja Garnbret – 1. mesto, kombinacija; Janja Garnbret – 2. mesto, težavnost; Gregor Vezonik – 3. mesto, balvani.
Hačiodži 2019 Janja Garnbret – 1. mesto, balvani; Janja Garnbret – 1. mesto, težavnost; Janja Garnbret – 1. mesto, kombinacija; Mia Krampl – 2. mesto, težavnost.
Moskva 2021 Luka Potočar – 2. mesto, težavnost; Mia Krampl – 2 mesto, kombinacija.

Zadnje novice

Sorodne vsebine