(FOTO) Tadej Pogačar – veliki zmagovalec Dirke po Franciji

Pogačar je znova sedel na prestol kot kralj francoskih cest, potem ko je moral v zadnjih dveh letih priznati premoč Jonasu Vingegaardu (Visma-Lease a Bike). Tokrat je Danca v skupnem seštevku ugnal za kar 6:17 minute, medtem ko je tretjeuvrščeni Belgijec Remco Evenepoel (Soudal Quick-Step) zaostal 9:18 minute.

Kako prevladujoč je bil Pogačar, pove podatek, da je deseti v skupnem seštevku za njim zaostal kar 29 minut, že četrti, sicer njegov ekipni kolega pri emiratih Portugalec Joao Almeida je zaostal več kot 19 minut.

“Letošnji Tour je bil zelo poseben zame. Vemo, da se je pred dirko govorilo o štirih glavnih favoritih. Vse je bilo pripravljeno za veliko borbo. In vsi smo poskušali z udarci. Uprizorili smo pravi šov. Zato sem srečen in ponosen, da sem iz tega prišel kot zmagovalec,” je o borbi z Dancem Jonasom Vingegaardom, Belgijcem Remcom Evenepoelom in rojakom Primožem Rogličem dejal na novinarski konferenci po zmagi v Nici.

Pomembno mu ju, da je lahko po lanskem bolečem porazu znova našel pot na vrh največje dirke na svetu. “Super zadovoljen sem, tega ne morem opisati z besedami. Po dveh težkih letih na Touru in vedno z nekaj napakami je bilo tokrat vse popolno.”

“To je prva tritedenska dirka, na kateri sem bil povsem samozavesten od starta do cilja. Tudi na Giru sem imel en slab dan, a ne bom razkril, v kateri etapi. Letošnji Tour je bil res izjemen. Užival sem od prvega do zadnjega dne. Podpora je bila sijajna, užival sem tudi za vse te ljudi, ki jih nisem želel razočarati,” je že pred novinarsko konferenco v izjavi za prireditelje pojasnil Pogačar.

Na poti do skupne zmage je bil oblečen v rumeno majico kar 18 od 21 dni, osvojil šest etap, zadnjo prav danes, pa čeprav je pred tem napovedoval, da bo vozil s ciljem priti varno v cilj. A mu priložnost na tako rekoč domačih cestah ni dalo miru. “Dobro sem se počutil na začetku, noge so dobro delale v klancih. Ko se pelješ po cestah, kjer vsak dan treniraš, te kar ponese,” je opisal današnjo etapno zmago.

Pogačar je v cilju postal prvi kolesar po 26 letih in pokojnemu Italijanu Marcu Pantaniju, ki je v eni sezoni dobil tako dirko po Italiji kot Franciji. Maja je v Italiji tekmece ob šestih etapnih zmagah ugnal za skoraj deset minut.

“To je res neverjetno. Nikoli ne bi pomislil na ta dvojček. Nekateri so mislili, da bi bila zmaga na Giru le obliž, če mi tu ne bi uspelo. Če na Touru ne bi zmagal, bi že zmaga na Giru pomenila izjemno leto. Toda slaviti na Touru je na neki drugi ravni, oboje skupaj pa še na višji,” je z nasmehom na obrazu razlagal najboljši kolesar na letošnji francoski pentlji.

Na koncu pa je novinarjem tudi priznal, da je utrujen, čeprav mu tega ni videti. Na novinarsko konferenco je namreč pritekel v tekmi po stopnicah s svojimi spremljevalci. “Hvala, ker skrbite zame, ampak sem utrujen … In zdaj si želim predvsem počitek,” je hudomušno odvrnil novinarju.

Zdaj ga najprej čaka nekaj medijskih obveznosti, krajši odmor, nato pa nastop na olimpijskih igrah v Parizu, kjer bo s slovensko reprezentanco lovil rezultat na cestni dirki. Sledil bo počitek in čas z najdražjimi. “Veliko sem bil zdoma v zadnjih mesecih. Želim se družiti s svojimi starši, s prijatelji, želim preživeti čas z Urško (Žigart, njegovo življenjsko sopotnico, op. STA),” je dejal o svojih načrtih.

Ob tem pa vseeno razmišlja tudi o prihodnjih ciljih. Po še 84. zmagi v poklicni karieri, s tem se je izenačil z dosedanjim slovenskim rekorderjem Primožem Rogličem (Red Bull-BORA-hansgrohe), ter 21. zmagi to sezono, kar je njegova najboljša znamka tri mesece pred koncem tekmovalnega leta, se je obrnil tudi k novemu cilju. Želi namreč osvojiti naslov svetovnega prvaka na cestni preizkušnji.

Ta bo na sporedu 29. septembra v Zürichu. Natanko 273,9 km dolga preizkušnja vsebuje 4500 višinskih metrov in Pogačarju zelo ustreza. “Kaj sledi? Mathieu van der Poel je videti izjemno v mavričasti majici svetovnega prvaka. To majico mu želim letos sleci. Enkrat želim na svojih ramenih nositi to majico, a za to imam še veliko časa,” je za organizatorje dejal Pogačar.

Če bi mu uspelo slaviti v Zürichu konec septembra, bi postal šele tretji kolesar v zgodovini, ki bi mu uspela tako imenovana trojna krona v kolesarstvu. Dobiti Giro in Tour ter postati svetovni prvak. To je uspelo le Ircu Stephenu Rochu (1987) in Belgijcu Eddyju Merckxu (1974).

S tretjo zmago na Touru se je Pogačar na šestem mestu večne lestvice pridružil Belgijcu Philippu Thysu (1913, 1914, 1920), Francozu Louisonu Bobetu (1953, 1954, 1955) in Američanu Gregu LeMondu (1986, 1989, 1990).

Pred slovenskim asom so na večni lestvici s petimi naslovi Francoz Jacques Anquetil (1957, 1961, 1962, 1963, 1964), Merckx (1969, 1970, 1971, 1972, 1974), Francoz Bernard Hinault (1978, 1979, 1981, 1982, 1985), Španec Miguel Indurain (1991, 1992, 1993, 1994, 1995) ter s štirimi Britanec Chris Froome (2013, 2015, 2016, 2017), ki ga bo 25-letnik lovil prihodnje leto.

Zanj so čestitke z vseh koncev in krajev deževale v zadnjih urah in bodo še nekaj časa. Skupni imenovalec teh je bila predvsem “prevlada”, “dominanca”, medtem ko so nekateri novinarji, ki spremljajo Tour, Pogačarju pripisali tudi igrivost, pristnost in neusahljivo željo po zmagah.

Od preostalih Slovencev so Tour končali Jan Tratnik (Visma-Lease a Bike), Matej Mohorič (Bahrain-Victorious) in Luka Mezgec (Jayco AlUla). V skupnem seštevku je bil Tratnik 64., Mezgec 116., Mohorič pa 127, a so bili vsi na Touru v drugačnih vlogah.

Za skupno zmago na Touru se je želel boriti Primož Roglič. Po 11. etapah je bil na četrtem mestu v seštevku, nato pa je grdo padel v 12. etapi in pred 13. odstopil, zaradi česar je pod vprašajem tudi njegov nastop na dirki po Španiji.

Najboljše kolesarje zdaj čaka nekaj premora pred odhodom v Pariz na olimpijske igre. Tam bodo nastopili Pogačar, Tratnik (tudi v vožnji na čas), Mezgec in Mohorič. Gre za zelo specifično traso, ki sicer ni najbolj zahtevna. Toda v formi, v kakršni je Pogačar, bi lahko nadgradil tudi bron z zadnjih iger v Tokiu.