Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Slovenija s 1. julijem že drugič prevzema polletno predsedovanje Svetu EU. Kljub temu, da je mogoče v opozicijskih vrstah na podlagi izmišljotin, ki jih izvažajo v tujino, poslušati, kako naj bi obstajala skrb, da predsedovanje ne bo uspešno, misli ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja dokazujejo, da razlogov za skrbi res ni. Vse od nastopa mandata se namreč vodi aktivno diplomacijo o kateri v preteklosti ni bilo sledu.
Zaradi pandemije je minister dr. Anže Logar prvih tri in pol mesece preživel v družbi virtualnih bilateralnih srečanj ter s telefonsko slušalko v rokah. Opravljenih je bilo 50 videokonferenc in 23 telefonskih pogovorov. 22. maja lani 2020 pa je začel potovati. Do danes je z ekipo opravil 74 bilateralnih srečanj s kolegi ministri in še 13 na ravni EU (samo medklic: to je toliko, kot dva predhodna ministra v svojih dveh mandatih skupaj). Statistika je več kot zgovorna.
Logar je v svojem nedavnem zapisu v luči predsedovanja, ki se hitro bliža, strnil misli in se uvodoma spomnil časa, ko je Slovenija prvič predsedovala Svetu EU. “Eden od razlogov, zakaj sem želel v Vladi RS v mandatu 2020-2022 delovati kot zunanji minister, je predsedovanje Svetu EU. Na tisto prvo predsedovanje iz leta 2008 me vežejo posebni spomini. No, pa tudi kakšna fotografija…., ” je priznal. Z namenom, da bi postal uradni govorec predsedstva, in iz prve roke predstavljal delo predsednika vlade Janeza Janše, zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in ostalih ministrov, se je odločil za vrnitev iz dobro plačane službe v Evropskem parlamentu.
V času prvega predsedovanja Logar ni sodeloval pri ustvarjanju vsebine, je pa ustvarjeno poskušal kar najbolje “prodati” javnosti. “Nisem bil sicer poleg pri ‘ustvarjanju’ vsebine, sem pa ustvarjeno poskušal kar najbolje ‘prodati’ javnosti. Še danes se živo spominjam novinarske konference treh predsednikov Janše, Barrosa in Busha iz vrha EU-ZDA na Brdu pri Kranju. Poseben občutek, vam rečem…,” je izpostavil Logar in dodal, da med tokratnim predsedovanjem, kot zunanji minister, so-ustvarja tudi vsebino. “Za RS in za EU. In seveda, zanjo tudi odgovarjam. Breme je torej bistveno večje. A saj imam tudi nekaj večje čelo, kot tistega daljnega leta 2008.”
Logar v dobrem letu opravil toliko bilateralnih srečanj kot oba prejšnja ministra
Po letu izgubljenih vizij v zunanji politiki pod vodstvom Karla Erjavca in Mira Cerarja se Slovenija vrača tako na evropski kot mednarodni zemljevid sveta. To najbolj nazorno dokazuje statistika. Že na začetku mandata, od covidnega marca 2020, je Logar aktivno vpregel v delo. “#ActiveDiplomacy smo rekli v mojem kabinetu. Zaradi pandemije sem prvih tri in pol mesece preživel v družbi virtualnih bilateralnih srečanj ter s telefonsko slušalko v rokah. Opravili smo 50 videokonferenc in 23 telefonskih pogovorov.”
Ko se je epidemiološka slika izboljšala je Logar pričel potovati. Do danes je skupaj z ekipo opravil kar 74 bilateralnih srečanj s kolegi ministri in še 13 na ravni EU. Pri tem je potrebno spomniti, da je to toliko, kot sta srečanj opravila dva predhodna ministra v dveh mandatih skupaj. “Slika je kar nazorna, drži? Ko takole pogledam zemljevid obiskov mi postane jasno, zakaj je zadnjih 15 mesecev minilo, kot bi trenil,” je pojasnil Logar.
Vsi smo Slovenija, vsi smo Evropa
“In da, danes smo tu. Pred nekaj dnevi sem s strani portugalskega ministra in prijatelja Augusta prejel štafeto, po tradiciji sva si zamenjala tudi kravati. Jutri začenjamo predsedovanje, celotna ekipa Vlade RS, ambasade, institucije in uradi ter Slovenke in Slovenci dobre volje. Vsi sodelujemo pri tem,” je poudaril Logar in dodal, da smo vsi Slovenija in Evropa. “Skupaj. Odporna. Evropa.”
Predsedujoča država je odgovorna za vodenje Sveta EU. To pomeni, da pripravlja in vodi sestanke njegovih delovnih teles in si pri tem prizadeva za napredek pri usklajevanju stališč 27 držav glede zakonodajnih predlogov in drugih zadev. Pri tem je pomembno, da deluje kot pošten in nevtralen posrednik. Slovenija je svoj šestmesečni program predsedovanja Svetu Evropske unije zasnovala na štirih prednostnih področjih. Pod sloganom “Skupaj. Odporna. Evropa.” si bomo prizadevali za okrevanje in večjo odpornost EU, razmislek o prihodnosti Evrope, krepitev pravne države in evropskih vrednot ter za varnost in stabilnost v evropski soseščini.
