Evropska komisija je danes Slovenijo znova pozvala k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij. Svetuje ji tudi, naj naložbeno politiko osredotoči na inovacije, energetsko tranzicijo in okoljsko infrastrukturo.
Slovenija je tako kot vse preostale članice EU danes iz Bruslja dobila nova letna priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje, ki prvič vključujejo tudi nasvete, na katera področja naj članice osredotočijo naložbeno politiko.
Komisija je sicer februarja letos v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji izpostavila, da ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva.
Tako ni presenečenje, da je Slovenija tudi letos dobila podobna sporočila kot lani – pozive k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij v skladu z načrti.
Priporočila so tri, a vsako vključuje več pozivov. V prvem priporočilu komisija Slovenijo najprej poziva, naj doseže srednjeročni proračunski cilj v letu 2020. Uresničitev srednjeročnega proračunskega cilja – ta je v primeru Slovenije strukturni primanjkljaj v vrednosti 0,25 odstotka BDP v letu 2020 – je sicer načrtovana do leta 2021.
Poleg tega jo poziva, naj sprejme in izvede reforme na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki bodo zagotovile dolgoročno fiskalno vzdržnost, ter naj zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja.
Slovenija bi morala po priporočilu komisije tudi okrepiti zaposljivost nizkousposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem skladnosti med izobraževanjem in usposabljanjem ter potrebami na trgu dela, vseživljenjskim učenjem in aktivacijskimi ukrepi, tudi z izboljšanjem digitalne pismenosti.
V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj podpre razvoj trga lastniških vrednostnih papirjev, naj izboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulacijskih omejitev in upravnega bremena, naj izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju ter naj izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti.
Novo je tretje priporočilo, posebno naložbeno priporočilo, v katerem komisija Sloveniji svetuje, naj z naložbami povezane gospodarske politike osredotoči na raziskave in inovacije, nizkoogljično in energetsko tranzicijo, zagotavljanje trajnostnega prometa, zlasti železniškega, in okoljsko infrastrukturo, pri čemer naj upošteva regionalne razlike.
Ta priporočila, poznana po angleški okrajšavi CSR (country specific recommendations), so vrhunec evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja politik članic pod budnim bruseljskim očesom, ki ga je unija uvedla sredi finančne krize leta 2011, da bi okrepila odpornost na nove krize.
