Piše: L. B.
V Združenju Manager zasledujejo ambicijo slovenskih gospodarskih organizacij, da uvrstijo Slovenijo med deset najuspešnejših in najbolj zaželenih držav za življenje na svetu. Prvi korak, ki vodi k večji blaginji, je prijazno poslovno okolje, v katerem lahko zaposlujemo in ustvarjamo. Poslanci bodo v teh dneh obravnavali predlog zakona o debirokratizaciji, ki predvideva tudi uvedbo razvojne kapice.
V zadnjih tridesetih letih je Slovenija povsem nekontrolirano in nepregledno desetkratno povečala število pravil, predpisov in zakonov, ki urejajo poslovanje. V Združenju predlagajo, da bi se moralo v Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki izhaja iz primerjav z Avstrijo in Nemčijo, število predpisov v štirih letih zmanjšati vsaj za 30 odstotkov, obenem pa bi morali tudi poskrbeti za kakovost zakonskih in podzakonskih aktov.
Menijo, da je nujna uvedba razvojne kapice, ki je sicer predlagana pri 6.000 evrov bruto, da bi bila bolj smiselna in učinkovita pri 2,5-kratniku povprečne plače oziroma na 4.600 evrov bruto. K uvedbi razvojne kapice, ki jo pozna večina evropskih držav, so v letošnjem letu večkrat skupaj pozvali organizacije, združene v okviru Gospodarskega kroga.
»Ko se pogovarjamo o razvojni kapici, je pogosto izpostavljena solidarnost. Ta je zagotovo pomembna vrednota socialne države, vendar pa se je smiselno vprašati, kje so meje solidarnosti in enakosti, da okolje ne postane nestimulativno za delovno aktivne in ustvarjalne, ki v zdravstveno in pokojninsko blagajno prispevajo največ. Razvojno kapico potrebujemo, če želimo ustvariti privlačno poslovno okolje za panoge z visoko dodano vrednostjo, ki pritegnejo ne le domače visoko izobražene kadre, temveč tudi najboljše kadre iz tujine v podjetjih, ki na področju Slovenije vlagajo v rast in razvoj,« poudarja Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.
Visoki davki omejujejo gospodarsko rast in razvoj, investicije, nova delovna mesta in priliv dodatnih prihodkov za socialno državo, potrjuje nedavna analiza münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Raziskava je pokazala, da nižje davčne stopnje za podjetja prinesejo višje plače, večjo zaposlenost in hitrejšo rast, dolgoročno pa se tudi davčni prihodki povrnejo na raven pred razbremenitvijo.
