Po tistem, ko je padla v vodo še ena možnost večinske vlade Marjana Šarca, se pojavljajo različne ideje o možnem povolilnem povezovanju. Ena zadnjih je ideja o vladi pod vodstvom Mateja Tonina, ki pa bi lahko bila, kot kaže, račun brez krčmarja, saj v strankah morebitnih pogovorov v to smer ne potrjujejo. Avtorji ideje sicer ostajajo anonimni.
Prvak LMŠ Marjan Šarec je doslej poskušal koalicijo, ki bi zagotovila večinsko podporo v DZ, oblikovati že dvakrat – skupaj s SMC, SD, SAB in DeSUS so se najprej pogajali z NSi, nato pa še z Levico, a sta se obe stranki odločili, da v koalicijo ne gresta. Je pa svet Levice sklenil, da so pripravljeni podpreti manjšinsko vlado omenjenih petih strank. V ponedeljek se bo šesterica tako sestala na pogovorih o projektnem sodelovanju.
Zadržke do manjšinske vlade, kjer je pod vprašanjem njena stabilnost in dolgoročnost, je bilo slišati tako iz vrst nekaterih politikov kot gospodarstvenikov. V petek je v javnost prišlo tudi pismo “zaskrbljenih podjetnikov”, ki vnovičnim volitvam niso naklonjeni. V pismu so zapisali, da je “politično uravnotežena vlada, sestavljena iz obeh delov političnega telesa, pravi in v tem trenutku tudi edini možni odgovor na številne izzive, ki so pred Slovenijo.” Tako predlagajo vlado SDS, SMC, NSi in SAB, ki pa je ne bi vodil relativni zmagovalec na volitvah, prvak SDS Janez Janša, pač pa predsednik NSi Matej Tonin.
Bržkone ideja sledi dejstvu, da sta SMC in SAB zavrnili vabilo prvaka SDS Janeza Janše na koalicijske pogovore. V pismu navajajo oceno, da bi Tonin, ki je sicer s široko podporo prevzel vodenje DZ, “zaradi lažjega preseganja razlik med prvaki omenjenih strank” lahko uspešno vodil vlado. Po njihovem predlogu bi imela SDS v vladi večino, njen predsednik Janez Janša bi prihodnje leto postal evropski komisar, za predsednika DZ predlagajo predsednika SMC Mira Cerarja, Alenka Bratušek pa bi postala podpredsednica vlade. Kot so prepričani anonimni pisci, bi bila takšna vlada politično uravnotežena, “pretirane apetite in predloge z desne strani” pa bi lahko uravnotežil državni zbor.
A kdo stoji za pismom, ni znano. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki so ga omenjali v časopisu Dnevnik, je za STA to zanikal, saj da sam ne ve nič. Poudaril je, da se njegovo ime, če je uporabljeno v povezavi s tem pismom, zlorablja. Obenem pa je pojasnil, da je res, da si podjetniki želijo stabilno in trdno vlado, da bi vedeli, v katero smer gre država. Toda zbornica se ne more politično opredeljevati in se postavljati na eno ali drugo stran, je še dodal.
Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup je za STA pojasnil, da GZS pri pripravi pisma ni sodelovala. Prav tako pa delijo mnenje, da je v tem trenutku potrebna učinkovita vlada, saj da se obetajo zaostrene gospodarske razmere. Tako je dodal, da si težko predstavlja, da bi manjšinska vlada petih strank z zunanjo podporo šeste lahko hitro sprejemala dobre odločitve v dobrobit vseh državljanov. Ob informacijah, da naj bi se minule dni predstavniki GZS pogovarjali s predstavniki NSi, pa je zatrdil, da so bili v teh dneh v stiku s prav vsemi političnimi akterji.
Tudi v nobeni od omenjenih štirih strank medsebojnih pogovorov o tovrstnem povezovanju niso potrdili.
V NSi sicer v predlogu vlade, kot jo omenjajo anonimni “podjetniki”, vidijo “deblokado politične situacije, v kateri smo, in kot enega od poskusov, da ne bi šli v vnovične predčasne volitve”.
V SDS so pojasnili, da so zadnja dva tedna na strankinem taboru v Posočju in da se o tem niso z nikomer pogovarjali. Janša je sicer že večkrat dejal, da si želijo oblikovati stabilno vlado, tudi če bo treba še enkrat na volitve. Priložnost za stabilno vlado bo po njegovi oceni namreč nastopila šele takrat, ko oz. če bodo propadli vsi poskusi, da se vzpostavi šibka vlada.
Da takih idej ne komentirajo, so se na kratko odzvali v SMC. V SAB pa so zanikali, da bi bilo v ideji o povezovanju s SDS, SMC in NSi kaj resnega.
Iskanje drugega kroga mandatarskega kandidata se izteče v petek, ko lahko kandidaturo poleg predsednika republike vloži tudi poslanska skupina ali skupina desetih poslancev.
