Kadar kdo omeni Jesenice, se najprej spomnimo na železarstvo in industrijo. Toda mesto na severozahodu Slovenije, ki leži ob pomembni prometni žili, ki povezuje zahodno Avstrijo in notranjost Slovenije, ima bogato zgodovino pa tudi svoje težave. O tem smo se pogovarjali z Žarkom Štrumblom, zgodovinarjem, arhivarjem in predsednikom jeseniške SDS.
Vaše ime sem zasledil ob postavljanju razstave ob 20. obletnici plebiscita o samostojni Sloveniji, kjer ste sodelovali v projektni skupini.
Z razstavo, ki smo jo organizirali v imenu Arhiva Republike Slovenije, smo želeli obuditi spomin na pozitivno razpoloženje ljudi v obdobju pred plebiscitom in po njem, zlasti pa na dan plebiscita, saj so bili takrat ljudje polni upanja na boljšo prihodnost. Sama ideja pa je bila, da se znova podoživi pozitivno razpoloženje izpred 20 let, ko smo se osamosvajali. Zdaj bi ga spet potrebovali, če želimo znova združiti moči za boljši jutri. Cilj razstave je bil nagovor čim večjega kroga ljudi, posebno še šolajoče se mladine, da bi doumela, da so njihovi starši v času osamosvajanja znali stopiti skupaj. To pa nam danes manjka, saj ne znamo stopiti skupaj za boljši jutri.
Zaposleni ste v arhivu. Kako na vaše delo vplivajo spremembe arhivske zakonodaje, o katerih smo imeli tudi referendum?
Sama sprememba arhivske zakonodaje na moje delo v Arhivu Republike Slovenije ni posebno vplivala, saj se nikoli nisem ukvarjal z gradivi nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, ampak samo z gradivi uprave po letu 1945. To pa je bilo vedno in je še vedno dostopno brez omejitev razen osebnih podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje, spolno življenje, žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, versko prepričanje, etnično pripadnost, pa še to gradivo postane dostopno za javno rabo 75 let po nastanku oziroma 10 let po smrti.
Prihajate z Jesenic, torej iz severozahodne Slovenije. Jesenice so znane predvsem kot industrijski kraj, kar se pozna tudi na strukturi prebivalstva.
Jesenice so od nekdaj veljale za kraj »rdečega prahu«, saj so bile vse hiše bolj ali manj rdeče od samega prahu, kar pa danes ne velja več. Od osamosvojitve dalje so bile izvedene številne sanacije stavb, tudi energetske . Starim stavbam so se pridružile številne nove, prebivalci pa so poskrbeli za to, da mesto nekajkrat leto zaživi (Jožefov sejem, novoletni program itd.). Struktura prebivalstva se je v zadnjih letih nekoliko spremenila. Še vedno pa je veliko prebivalcev, katerih starši so priseljenci iz republik nekdanje skupne države, vendar pa so se njihovi otroci asimilirali in tudi v družinah v glavnem govorijo slovensko. Njihovi starši so prišli v Slovenijo, ker je v Železarni Jesenice primanjkovalo delovne sile, saj je tovarna v najboljših časih zaposlovala več kot 7.000 ljudi. Tudi druga podjetja so zaposlovala večinoma nekvalificirane delavce z območja nekdanje Jugoslavije. Tudi danes prihajajo prebivalci z juga nekdanje države. Upam, da se bodo naučili slovenščine ter se prej ali slej asimilirali.
Ste predsednik Občinskega odbora SDS Jesenice in tudi najverjetnejši županski kandidat na letošnjih lokalnih volitvah. Če se prav spomnim, sedanji župan prihaja iz vrst SD.
Predsednik Občinskega odbora SDS Jesenice sem postal letos, ko je prejšnji predsednik v času državnozborskih volitev nepreklicno odstopil. Državnozborske volitve so mi vzele veliko časa in truda. S pomočjo drugih članov Izvršnega odbora OO SDS Jesenice smo tudi izpeljali državnozborske volitve. Glede sedanjega župana Tomaža Toma Mencingerja nimam nobenih pripomb. Če bi kandidiral v tem mandatu, bi bil verjetno znova izvoljen, saj ga imajo ljudje radi. Vedeti moramo, da župana volijo bolj na podlagi poznanstva in ne toliko na podlagi strankarstva.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
