10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Za zapornika davkoplačevalci odštejemo štirikrat več za dnevno oskrbo kot za starostnika, ministrstvo Andreje Katič pa se sklicuje na ustavo!?

Zadnje dni na spletu kroži intervju z direktorico Doma starejših občanov Črnomelj, Valerijo Lekič Poljšak, ki ima 32 let delovnih izkušenj na področju socialne oskrbe. Je tudi predsednica strokovnega sveta pri Socialni zbornici Slovenije in predsednica skupščine Skupnosti slovenskih zavodov, odmeva pa njena primerjava med stroškom dnevne oskrbe zapornika in dnevno oskrbo starostnika. Razlika je neverjetna – kar štirikratnik v korist zapornika. “Oskrbni dan v zaporu je bil leta 2017 ocenjen v povprečju na 79,52 evra, povprečna cena oskrbe v javnih zavodih v letu 2019 pa na borih 20,90 evra in pri koncesionarjih na 33,74 evra. Tudi če k najvišji ceni oskrbe prištejemo še 16,30 evra za opravljene zdravstvene storitve, ne dosežemo cene oskrbnega dne v zaporih, kaj šele v negovalnih bolnišnicah.” Namesto da se ministrica za pravosodje Andreja Katič fotografira s šolarji, ki so oblečeni v partizane z orožjem v roki, bi bil morda čas za resne spremembe. Prav tako obljube vlade Marjana Šarca pred volitvami o dvigu pokojnin – tega ne bo, saj ga premikajo v leto 2025,  ko te vlade že zdavnaj več ne bo. 

 

Davkoplačevalci so lani za oskrbo zapora in zapornike plačali nekaj več kot 39 milijonov evrov, je razvidno iz podatkov Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), ki je v sestavi ministrstva za pravosodje. Takratni generalni direktor slovenskih zaporov Jože Podržaj je v aprilu 2018 dejal, da je bil od tega 50 evrov strošek plač, okoli 15 evrov so predstavljali materialni stroški, preostalo pa stroški investicij (urejanje zaporniških prostorov), zdravstvenega zavarovanja – 6,58 evra na dan in zaposlovanja zaprtih oseb. Povečan strošek se kaže zlasti v investicijah v opremo in objekte.

Istega leta je vlada odobrila še 20 zaposlitev in podala predlog za še dodatnih 36. Medtem pa v domovih za starejše v Sloveniji po besedah Lekič Poljšakove primanjkuje zaposlenih za vsaj 30 odstotkov. Tudi hrana v slovenskih zaporih je po Podržajevih besedah nad povprečjem tistega, kar uživajo državljani na prostosti. Tako torej vse stroške “namestitve” plača državni proračun, v primeru oskrbe starostnika v domovih za starejše pa še zdaleč ni tako, saj stroške krije kar starostnik. Zaradi vse nižjih pokojnin in višjih stroškov domske oskrbe pa imamo vse več primerov, da razliko do polne cene v skladu s 100. členom zakona o socialnem varstvu plačujejo otroci oziroma občina (ta plačilo pogojuje s prepovedjo odtujitve in bremenitve nepremičnine) v primeru, če tudi otrokom ne ostane dovolj sredstev za plačilo obveznosti do polne cene domske oskrbe.

Zavod za prestajanje kazni zapora Dob (Foto: STA)

Brezplačno izobraževanje za zapornike, fitnes, gledališke predstave

Lucija Božikov, vodja sektorja za tretma, se zavzema za to, da morajo biti “zaporniki čim bolj vključeni v življenje zunaj zapora”, zato posebno pozornost namenjajo njihovemu izobraževanju. Obsojencem tako omogočajo, da brezplačno pridobijo izobrazbo, znanja in veščine. “Tako dobijo lahko certifikat za na primer viličarja, varilca itd.,” je navedla. Zaprte osebe preživljajo prosti čas v različnih organiziranih dejavnostih, kjer imajo pomembno vlogo tudi ustvarjalne delavnice in razni dogodki, kot so koncerti, recitali, gledališke predstave, predavanja, pogovori, razstave, modne revije in podobno, so povedali v Ursiksu. “Zaprte osebe lahko skladno s hišnim in dnevnim redom zavoda uporabljajo tudi TV-sprejemnike in računalnike.” Tudi v zaporniškem fitnesu se lahko urijo kar dvakrat na dan.

Takšno je torej stanje v slovenskih zaporih, medtem ko si “tisti, ki so na prostosti”, morajo sami plačati fitnes, karte, gledališke predstave in koncerte, izpit za viličarja ali varilca, medtem ko si morajo starostniki, ki so celo življenje delali in plačevali davke, sami plačati oskrbo v domovih – od hrane, zdravstva, nege –, imajo vse to zaporniki zastonj.

Foto: iStock

Čas za spremembo, kje je ministrica Andreja Katič?

“Naj si zaporniki zaslužijo denar, ki ga država porabi za njihove stroške. Če moramo vsi delati, da se lahko preživljamo, naj delajo tudi zaporniki,” se je glasil predlog na spletni strani Predlagam.vladi.si. Odgovor ministrstva za pravosodje pa je bil, da bi bilo “obvezno delo zaprtih oseb v nasprotju z zakonodajo, saj je že v ustavi prisilno delo prepovedano”. Poleg tega je zakonsko določeno, da zapornik ne plačuje stroškov za svojo kazen. Mnogi so prepričani, da bi bilo za davkoplačevalce pravičneje, če bi vsi zaporniki kazen odslužili z družbeno koristnim delom. To pomeni opravljanje dela v korist lokalne skupnosti, humanitarnih in drugih organizacij, ki opravljajo nepridobitno delo, saj je delo v splošno korist bistveno bolj human način kaznovanja kot zapor.

Lana Božič

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine