13 C
Ljubljana
nedelja, 19 septembra, 2021

Vladni korak nazaj, poraz levih radikalcev in poziv k cepljenju

Piše: Vida Kocjan

Politično dogajanje v Državnem zboru RS je bilo prejšnji teden tik pred dopustom parlamentarcev zelo živahno. Poslanci in poslanke so potrdili več zakonskih predlogov, nekatere pa so preložili na jesenski čas.

Potrdili so se tudi neverjetni pritiski na poslance stranke DeSUS, za katere je vodja poslanske skupine Franc Jurša razkril, da jim levičarske stranke postavljajo celo nadzornike za glasovanje. Niso se pustili ustrahovati. V državnem zboru je zadostno podporo prejel kandidat za ministra Mark Boris Andrijanič. Pozitivno pa je tudi, da so se vsi vodje poslanskih skupin podpisali pod poziv vsem državljanom in državljankam k cepljenju.

Enoten poziv − velika stvar
Premier Janez Janša je pozdravil izjavo poslanskih skupin državnega zbora, ki so ob koncu tedna skupaj zmogle podpis pod izjavo, da vse poslanske skupine v državnem zboru pozivajo k cepljenju in se enotno pridružujejo tem prizadevanjem. Prepričan je, da je to velika stvar, ki je prišla ob pravem času.

Tudi zaradi te skupne izjave in prizadevanj, da se doseže enotnost, so se po besedah premierja v koaliciji odločili, da novela zakona o nalezljivih boleznih, ki je v postopku pred končnim glasovanjem, v tej fazi ni potrebna v tako kratkem času. Poslanci koalicije so nato glasovali proti noveli, vlada pa si je vzela čas do jeseni, da nekatere pripombe preuči in predlaga novo novelo zakona o nalezljivih boleznih. S tem sicer ne bo upoštevan rok, ki ga je za spremembo določilo Ustavno sodišče RS, vendar pa je bolje tako, da bodo spremembe res usklajene.

Vlada je hitela z novelo zakona prav zaradi roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. To pomeni, da obstoječi zakon še vedno velja. Janša pa je poudaril, da tudi ta omogoča dovolj instrumentov za učinkovito spopadanje z epidemijo. Ta čas je ključna prioriteta doseči zadostno precepljenost, da bomo lahko jeseni imeli odprte šole in vrtce, neomejeno javno življenje in kolikor se da normalne aktivnosti ob upoštevanju pogojev PCT (prebolelost, cepljenost, testiranje), je izpostavil predsednik vlade.

Preložili glasovanje o demografskem skladu
Premier je tudi pojasnil, da se je koalicija odločila, da bo predlagala, naj se glasovanje o zakonu o nacionalnem demografskem skladu, ki je v tretji obravnavi, preloži. Ne želijo namreč, da se ta odločitev sprejema v politično tako pregretem ozračju. Gre namreč za eno od strateških odločitev o tem, kako zagotoviti stabilne pokojnine v prihodnje. Dokončno odločanje o zakonu o demografskem skladu sta podprla tudi oba podpredsednika vlade, Matej Tonin in Zdravko Počivalšek. Pri tem sta oba opozorila na pregretost političnega ozračja v državi.

Fajonova politično pogorela
V preteklih dneh se je znova pokazalo, kako v levičarskih strankah, združenih v KUL, pritiskajo na poslance stranke DeSUS. Pobudo tokratnega rušenja vlade je prejšnji teden vodila Tanja Fajon, predsednica stranke SD, ki se je v petek pred glasovanjem v državnem zboru o novem ministru za digitalno preobrazbo srečala z Ljubom Jasničem, novim predsednikom stranke DeSUS. Na skrivaj sta se sešla v ljubljanski gostilni pri Žabarju na Viču. Po razkritju pa sta novinarjem Planet TV dala nasprotujoči si izjavi, saj nista bila usklajena, ker razkritja srečanja nista pričakovala.

Tanja Fajon (foto: STA)

Potrjen minister za digitalno preobrazbo
Predlog za imenovanje Marka Borisa Andrijaniča za novega ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, je v državni zbor poslal predsednik vlade Janez Janša. Andrijanič je na parlamentarnem odboru prejel dvetretjinsko podporo, v državnem zboru pa je zanj glasovala večina poslancev in poslank. Prejel je 45 glasov, proti jih je bilo 44. Kandidata je v državni zbor prišel podpret tudi premier Janša, ki je dejal, da je Evropska komisija pred kratkim potrdila program za okrevanje in znotraj tega programa bo Slovenija v naslednjih mesecih in letih dobila znatna sredstva za digitalno preobrazbo. “To je ključen razlog za to, da v tem času, ko je še manj kot leto do konca mandata, uvajamo to koordinacijo, kajti dosedanje izkušnje kažejo, da pri digitalni preobrazbi Slovenije nismo bili ravno uspešni,” je poudaril premier.

Foto: Twitter Vlada RS

Kdo je Mark Boris Andrijanič?
Andrijanič je 38-letni univerzitetni diplomirani pravnik. Rodil se je v Ljubljani, velik del otroštva je preživel v Novem mestu, od koder izhaja njegova družina. Njegove dedek Boris Andrijanič je bil ustanovitelj Krke, tovarne zdravil. Najmlajši od petih vnukov je v Ljubljani obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Univerzi v Oxfordu je študiral mednarodne odnose in pridobil naziv Master of Public Policy. Njegove delovne izkušnje so bogate predvsem v razvitem svetu. Aprila letos je prevzel vodenje strateškega sveta za digitalizacijo pri vladi in konec junija predstavil prvi sveženj ukrepov s 40 rešitvami za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva, v njem pa po njegovih besedah še niso zajete vse rešitve, ki bi bile potrebne za napredek Slovenije na tem področju.

Zadnje novice

Sorodne vsebine