Piše: L. B.
Zaščitna strategija ob jedrski in radiološki nesreči je temeljni dokument, ki podaja usmeritve odločevalcem pri sprejemanju zaščitnih ukrepov v primeru jedrske in radiološke nesreče ter kot strateški dokument podlaga za izvedbo prenove obstoječega državnega načrta na tem področju.
Ministrstvo za okolje je sporočilo, da je Vlada Republike Slovenije sprejela Zaščitno strategijo ob jedrski in radiološki nesreči.
Ena od bistvenih nalog Akcijskega načrta za izvedbo priporočil in predlogov mednarodne pregledovalne misije EPREV (»Emergency Preparedness Review Mission«) je zaščitna strategija, ki je bila izvedena leta 2017 pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE).
MAAE standardi ves čas sledijo novim spoznanjem na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti. V primeru morebitne jedrske ali radiološke nesreče je pomemben standard GSR Part 7 – Preparedness and Response for a Nuclear or Radiological Emergency, ki temelji na zadnjih spoznanjih po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem in na podlagi katerega je misija EPREV tudi »ocenjevala« zakonodajno in upravno organiziranost področja pripravljenosti za jedrsko nesrečo v naši državi ter na podlagi ugotovitev pripravila priporočila za njeno izboljšanje.
Pomembno je predhodno načrtovanje odziva v primeru jedrske nesreče, ne le ob sami nesreči, pač pa tudi v kasnejših fazah od ukrepanja v najzgodnejših fazah, do prehodnih faz in prenehanja t. i. interventne faze ter kriterije za prehod v fazo sanacije in revitalizacije prizadetih območij. Zaščitna strategija opravlja dve funkciji: podaja usmeritve in navodila, kako odrejati ukrepe v primeru jedrske in radiološke nesreče ter daje podlago za učinkovito izvajanje meritev radioaktivnosti v okolju.
Mednarodna priporočila ICRP (International Commission on Radiation Protection) in standardi MAAE, upoštevanje predpisov s področja varstva pred sevanji in Ocena ogroženosti ob jedrski in radiološki nesreči v Republiki Sloveniji ter Ocena tveganj za jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji, vse to je pripomoglo k razvoju zaščitne strategije.
Namen zaščitne strategije je zagotoviti usmeritve za enoten in homogen pristop pri izvajanju zaščitnih ukrepov in drugih nalog ob jedrski in radiološki nesreči v vseh organih in organizacijah na vseh ravneh, tako na državni, regijski, občinski in na ravni prizadetega objekta, ki so vključeni v odziv v primeru jedrske in radiološke nesreče.
