Piše: C. R.
Vlada RS je danes soglasno sprejela predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. S tem zakonom se uresničujejo ključni ukrepi Strateškega sveta za digitalizacijo. Gre za prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin in znanj. Z njim bi lahko že letos zagnali največji program e-opismenjevanja v zgodovini Slovenije.
Evropska komisija je marca lani predstavila Digitalni kompas, ki določa ambiciozne cilje na področju digitalne preobrazbe. Najpomembnejši izmed njih je, da ima do leta 2030 vsaj 80 odstotkov odraslih Evropejcev najmanj osnovna digitalna znanja. Slovenija na tem področju žal močno zaostaja za najboljšimi, saj se nahajamo pod evropskim povprečjem. Le 55 odstotkov odraslih ima vsaj osnovne digitalne kompetence, kar je bistveno premalo za enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Največji zaostanek beležimo pri starejših od 55 let, saj jih ima zgolj 32 odstotkov osnovne digitalne kompetence.
“Prav zato smo pripravili zakon, ki nam bo omogočil preboj med najbolj digitalno vključujoče evropske družbe. Z njim bomo dosegli, da bo imelo 80 % odraslih vsaj osnovne digitalne kompetence že do leta 2028, torej dve leti pred rokom, ki ga je določila Evropska komisija,” je danes na novinarski konferenci ambiciozno dejal minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.
Zakon zajema vse ključne družbene skupine, vključno z invalidi, in prvič definira različne stopnje digitalnih kompetenc.
V prvi vrsti omogoča pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin s pomočjo tečajev za mlade in starejše, omogoča možnost finančnih spodbud za nakup tovrstne opreme, prispeva k digitalizaciji šolskega procesa, predvsem pa k odgovorni ter varni rabi digitalnih tehnologij.
“Že letos želimo z digitalnim bonom v vrednosti 150 evrov pomagati vsem srednješolcem in študentom pri nakupu moderne računalniške opreme. Prav tako bodo do digitalnega bona upravičeni vsi udeleženci subvencioniranih tečajev, ki so starejši od 55 let,” je pojasnil minister Andrijanič. Upravičenci ga bodo lahko unovčili za nakup nove ali obnovljene računalniške opreme. Digitalne bone bo mogoče združevati znotraj družin.
S pomočjo tega zakona bodo do moderne računalniške opreme lahko prišle tudi tudi invalidske in upokojenske organizacije. Prav tako bodo subvencionirali razvoj in uporabo rešitev za digitalno vključevanje invalidov.
Zakon določa, da se vsaki dve leti opravi poglobljena analiza stanja, na podlagi katere se zastavi najbolj primerne ukrepe za krepitev digitalnih veščin prebivalstva.
“Že v letošnjem letu imamo na voljo dobrih 31 milijonov EUR za subvencioniranje tečajev digitalnih veščin in nakupa računalniške opreme. To je bistveno več sredstev, kot jih je bilo na voljo v prejšnjih letih,” je povedal minister za digitalno preobrazbo in dodal, da pričakuje, da bo Državni zbor sprejel ta zakon po nujnem postopku že marca. To bi pomenilo, da bi lahko upravičenci začeli unovčevati digitalne bone že maja. Prav tako bi lahko takoj po sprejetju zakona objavili javne razpise za subvencioniranje tečajev za mlade in starejše od 55, da bi bili prvi brezplačni tečaji na voljo najkasneje jeseni, je še dodal.
“Veseli me, da je priprava tega zakona potekala izjemno vključujoče in demokratično, saj smo tesno sodelovali s številnimi strokovnimi organizacijami in strokovnjaki na različnih področjih. Prav tako smo upoštevali veliko večino pripomb, podanih tekom javne obravnave,” je pojasnil minister in izpostavil, “da vidim digitalizacijo kot skupinski šport, v katerem lahko zmagamo samo, če igramo skupaj. Verjamem, da bodo vse politične stranke razumele izjemen pomen digitalne vključenosti in nujnost čim prejšnjega sprejetja tega zakona. Prav zato upam in računam na široko podporo,” je novinarsko konferenco ob predstavitvi prvega sistemskega zakona s področja digitalizacije sklenil minister Mark Boris Andrijanič.
