Vlada v odhodu premierja Mira Cerarja se je odločila za poravnavo z Mestno občino Ljubljana, v kateri bo prestolnici izplačala 14,2 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, ne da bi se na odločitev prvostopenjskega sodišča sploh pritožila. Državno odvetništvo je vladi svetovalo, naj ne nadaljuje s pritožbo ter se tako kratko malo odpovedalo milijonom evrov davkoplačevalskega denarja.
V času, ko naj bi vlada v odstopu opravljala samo tekoče posle, so vseeno našli čas ter manevrski prostor, da se pogodijo z Mestno občino Ljubljana glede glavarine, ki jo prestolnici dolguje država. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo tožbi MOL za izplačilo 14,2 milijona evrov, kar je razlika v primerjavi s sredstvi, ki so bila občini izplačana iz naslova dohodnine kot enega od virov financiranja občin.
Čeprav je bila odločitev sodišča sprejeta na prvi stopnji, pa se je vlada po posvetovanju z Državnim odvetništvom RS odločila, da bi bila pritožba neuspešna ter bi “zgolj povečala obveznosti države do glavnega mesta”. Zaradi tega naj bi se raje odločili za poravnavo.
Metanje davkoplačevalskega denarja v Jankovićev žep
Vlada v odhodu je tako pokazala, da se ne zaveda funkcije, ki bi jo morala opravljati, to je delovanje v skladu z interesi lastnih državljanov, in ne s svojimi političnimi interesi. Vlada bi se lahko pritožila. Stroški postopka, ki jih mora plačati vlada, znašajo nekaj več od sedem tisoč evrov. V primerjavi s potencialnim prihrankom, 14 milijonov evrov, bi se vsakomur zdelo preudarno vztrajati na sodišču ter na najboljši način pokazati, zakaj država ne dolguje denarja MOL.
Ravno zaradi teh minimalnih stroškov v primerjavi s prihrankom 14,2 milijona evrov bi morala vlada vložiti pritožbo, do katere je bila upravičena, namesto da so preprosto sklonili glave ter se predali. Iz vladnega urada so nam potrdili, da je prvostopenjsko sodišče zavzelo stališče, “da se pravic iz javnih sredstev ne sme določati s podzakonskimi predpisi oz. da novela zakona o glavnem mestu RS iz leta 2009 ni podelila vladi pooblastila, s katerim bi lahko znižala oz. zožila tisti obseg finančnih sredstev, ki so bila MOL dodeljena z zakonom. Vladna uredba, sprejeta po spremembi zakona, bi smela zakon dopolniti le do te mere, da ne bi z zakonom določenih pravic zožila”.
Je šlo za politično odločitev?
Namesto tega je državno odvetništvo RS obupalo, še preden je res začelo. To kaže, da se v ozadju skrivajo politični interesi posameznikov, ki jim ni mar za dejstvo, da mora država nakazovati občini davkoplačevalski denar, ki bi ga lahko z vztrajanjem pri svojem prihranila. Navsezadnje, če ne bi verjeli, da imajo prav, ne bi moglo priti do tožbe, saj bi takoj prišlo do poravnave.
Zanimivo je, da vlada v odhodu zna brez najmanjšega problema prihraniti pri sodnih stroških, ki bi še nastali, če bi bila pritožba neuspešna. Sploh je to zanimivo, ko je posledica takega dejanja izguba 14,2 milijona evrov. Če se samo spomnimo makete 2. tira, za katero je Cerarjeva vlada zapravila več kot 100 tisoč evrov, ki so bili samo uvertura v katastrofo, ki nas še čaka z izgradnjo 2. tira po zakonu, ki ga je ljudstvo na referendumu zavrnilo. To je ravno tisti 2. tir, zaradi katerega je ob razsodbi ustavnega sodišča padla Cerarjeva vlada.
A. B./Nova24TV
