Piše: Petra Janša
Direktor NIJZ Milan Krek je ocenil, da bi lahko glede na napovedane dobave cepiv proti COVID-19 do konca junija cepilo najmanj 50 odstotkov prebivalstva oz. 63 odstotkov odraslih. Z vodjo svetovalne skupine Matejo Logar pa sta opozorila, da je virus še vedno med nami.
Kot je dejal prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), bomo do konca junija v Sloveniji dobili skupno okoli 1,6 milijona odmerkov cepiva proizvajalcev Moderna ter Pfizer in BioNTech pa tudi 263.000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson. Koliko bo odmerkov cepiva AstraZenece, še ni jasno, a kot je dejal Krek, bo, če bomo dobili tudi to cepivo, delež precepljenosti bistveno večji. Prepričan je tudi, da interes za cepljenje med prebivalstvom bo. »Percepcija cepljenja se je v Sloveniji počasi spremenila in ljudje razumejo, da s cepljenjem ne zaščitijo samo sebe, ampak tudi druge,« je ocenil. Poleg tega kaže, da bo v prihodnje mogoče potovati s potrdilom o cepljenju, je še dodal.
Spodbuda cepilnim ekipam
Opozoril je še, da delež precepljenosti starejših od 60 let v nekaterih občinah ni dober. Zato na NIJZ spodbujajo cepilne ekipe in zdravstvene domove k čim aktivnejšemu pristopu, npr. z mobilnimi ekipami za cepljenje ter s klicanjem in vabljenem starejših k cepljenju. Sicer pa se po njegovih besedah približujemo 400.000 cepljenim z enim odmerkom, »kar je zelo lepa številka za Slovenijo«. Po njegovi oceni je k boljši epidemiološki sliki v državi pripomoglo 11-dnevno zaprtje države v začetku aprila, saj da bi brez tega imeli zdaj 1000 hospitaliziranih bolnikov s COVID-19. »Pričakujemo, da se bodo hospitalizacije sicer povečevale, a se bo krivulja začela obračati navzdol. Podobno je tudi glede intenzivne terapije,« je še dejal.
Junija pod številko 300
Krek je izpostavil še napoved Inštituta Jožefa Stefana, da bomo manj kot 300 dnevno potrjenih okužb dosegli sredi junija. Opozoril je tudi na navzočnost novih različic virusa, predvsem bolj nalezljive angleške. Ta po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano sedaj prevladuje v vseh statističnih regijah. Podobno kažejo tudi zadnje analize Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je angleško različico zaznal v 76 odstotkih vseh vzorcev. V luči napovedanega sproščanja ukrepov je Krek opozoril na morebitno hitro poslabšanje epidemiološke slike, če ne bomo upoštevali vseh preventivnih ukrepov za zajezitev okužb z novim koronavirusom.
Upoštevanje ukrepov
Podobno je izpostavila tudi infektologinja in vodja svetovalne skupine za COVID-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. »Čeprav se ukrepi sproščajo, se moramo zavedati, da je virus še vedno med nami,« je poudarila. Prihajajoča sproščanja so videti velika, a so po njenih zagotovilih upoštevani varnostni mehanizmi. Vztrajali smo, da pri sproščanju dejavnosti upoštevajo načelo cepljenja, prebolevnosti ali testiranja. To so ukrepi, ki jih uvajajo tudi druge evropske države in v tej fazi omogočajo vsaj delno vrnitev v normalnejši način življenja, je pojasnila. Po njenih napovedih se bodo ta načela v prihodnjih tednih začela upoštevati tudi pri preostalih dejavnostih, recimo na področju kulture, je napovedala. »Luč na koncu predora se svetlika, upamo, da bo čedalje večja in da ne bo kakšnega dodatnega ovinka v tunelu,« je še dejala Logarjeva.
Uredba o digitalnem zelenem potrdilu
Slovenija je minulo sredo sprejela uredbo EU o digitalnem zelenem potrdilu, ki ureja izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih tovrstnih potrdil. Gre za skupni pristop na ravni EU, ki je lahko pomemben korak k varnemu in prostemu gibanju oseb znotraj EU med pandemijo COVID-19, so utemeljili v sporočilu za javnost po seji vlade. Digitalno zeleno potrdilo oziroma potrdilo o cepljenju proti COVID-19, testu na okužbo z virusom sars-cov-2 in preboleli bolezni COVID-19 bo veljavno ob predložitvi nacionalnega potovalnega dokumenta, kot je osebna izkaznica ali potni list ali drug ustrezen dokument, ki omogoča identifikacijo osebe. Digitalno zeleno potrdilo vsebuje najmanjši nabor relevantnih podatkov, ki morajo obsegati kategorije, kakršne je predlagala Evropska komisija. Prav s takšnim izborom naj bi bila omogočena nediskriminacija med državljani. Predlog ne predvideva vzpostavitve evidenc o cepljenju, testiranju in prebolelosti. Z vidika varstva osebnih podatkov je pomembno tudi to, da se osebni podatki, ki se obdelujejo za namene preverjanja posameznikovega statusa glede cepljenja, testiranja ali prebolelosti, ne hranijo.
Različni ukrepi držav članic EU
Predlog tudi ne vzpostavlja obveznosti cepljenja in stremi k preprečevanju diskriminacije oseb, ki niso cepljene, ter posebej izpostavlja, da potrdilo o cepljenju ali potrdilo o cepljenju, na katerem je navedeno določeno cepivo, ne bi smelo biti pogoj za uveljavljanje pravic do prostega gibanja. V skladu s konvencijo o izvajanju schengenskega sporazuma lahko tudi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, prosto potujejo na ozemljih drugih držav članic, če izpolnjujejo določene pogoje. Da bi omejile širjenje virusa, so države članice sprejele različne ukrepe, od katerih so nekateri vplivali na potovanje na ozemlje držav članic in znotraj njega, kot so omejitve vstopa ali zahteve za čezmejne potnike za karanteno. V teh smernicah so opredeljeni osrednji elementi interoperabilnosti.
