Vinko Gorenak in Igor Lukšič enotna: KUL koalicija ima malo možnosti za prevzem oblasti!

“Glejte, ko si včasih zvečer pogledam informativne oddaje oziroma preberem kakšen članek na spletu, se vsakokrat sprašujem, ali morda nisem česa prespal. To kar se poroča, da bo vlada pravkar razpadla, ni res. Glede Damijana pa je Janša že dejal, da naj zbere 46 glasov in mu bo čestital,” je nekdanji poslanec v DZ dr. Vinko Gorenak dejal o alternativni koaliciji KUL, ki si prizadeva za konstruktivno nezaupnico vladi in svoj nastop na oblast. Da ima ta “koalicija” malo možnosti za uspeh pa meni tudi politolog dr. Igor Lukšič: “Zaenkrat imamo vlado, ki zagotavlja večino, sprejema zakone, torej ima vsaj 46 glasov, zaradi česar ni razloga za paniko.” 

 

V oddaji Odkrito na nacionalni televiziji, je novinar Igor Pirkovič uvodoma predstavil svoja tokratna sogovorca: “Nocojšnja gosta bosta dr. Vinko Gorenak in Igor Lukšič. Imamo dva poznavalca politike, prvi kot državni sekretar, med drugim tudi v kabinetu predsednika vlade, ki skrbi za koordinacijo med Vlado RS in Državnim zborom RS in politolog, nekdanji predsednik Socialnih demokratov dr. Lukšič.” Pirkoviča je uvodoma zanimalo, ali se bo zgodila konstruktivna nezaupnica vladi in ali jo bo zamenjala koalicija KUL Jožeta P. Damijana, ob čemer ga je najprej zanimal odgovor gospoda Gorenaka, ki je stvar pojasnil z besedami: “Glejte, ko si včasih zvečer pogledam informativne oddaje oziroma preberem kakšen članek na spletu, se vsakokrat sprašujem, ali morda nisem česa prespal. To kar se poroča, da bo vlada pravkar razpadla, ni res. Glede Damijana pa je Janša že dejal, da naj zbere 46 glasov in mu bo čestital.” V nadaljevanju pa se je Pirkovič z vprašanjem obrnil na političnega analitika Lukšiča ter izpostavil dejstvo, da se veliko govori o Damijanu kot o potencialnem mandatarju oziroma kot o enem izmed mogočih prihodnjih predsednikov vlade. V zvezi s tem je vodjo oddaje zanimalo, ali bo iz tega kaj nastalo. Pred dvema mesecema sta tako Damijan kot nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec namreč govorila, da bomo decembra v DZ glasovali o nezaupnici, saj da že imajo pripravljenih 46 glasov, poroča RTV SLO.

Kot sedaj kaže je gospod Jože P. Damijan ugotovil, da ne bo odšel na glasovanje, dokler ne bo imel pisno 46 glasov. Kot je ugotovil gre za tvegan posel, in da je potrebno operirati vsaj s približnimi dejstvi. Kot vemo: Tudi če je napisanih 46 glasov skupaj s podpisi, ni nujno, da bo na glasovanju to večino dejansko tudi dobil. Ampak vsaj zavest o tem, da je potrebno imeti 46 glasov se je okrepila do te mere, da je to potrebno imeti. Sicer mislim, da je možnosti za to zelo malo, to pa zaradi celotnega poteka dogodkov po volitvah leta 2018. Veste da je sestavljanje vlade trajalo zelo dolgo časa, saj je bil predsednik naklonjen temu, da bi najmočnejša stranka prejela mandat, nakar je predsednik stranke SDS ocenil, da ne bo vzel mandata, ker možnosti za sestavo vlade ni bilo, potem pa je nastala neka druga vlada ki je odstopila,” je situacijo izpred let pojasnil Lukšič, ki je v nadaljevanju še dejal, da imamo sedaj vlado, ki ni bila prva izbira, vendar pa Slovenijo vleče v neko smer.

Pirkovič je v nadaljevanju izpostavil, da je Gorenak zadolžen za odnose med enimi in drugimi, ob čemer je Gorenak na vprašanje, ali v ozadju poteka nevidna trgovina za poslance, odvrnil: “Treba je biti jasen, to se dogaja, to je dejstvo, ampak ko je govora o poslancih strank SMC in DeSUS, oni jasno pravijo, da se na njih izvaja ogromen pritisk. To govorijo na vsakem koraku.” Ob tem je postregel z bolj konkretnimi podatki o tem, kako se to dogaja. Poudaril je, da ne želijo povedati ali je v igri tudi kakšen denar. “Dejstvo pa je, da naj bi vlado sestavili tisti, ki so januarja oziroma februarja vrgli puško v koruzo in se skregali in odšli. Ni mi pa razumljivo, kaj se je od januarja do sedaj spremenilo. Nič. Sedaj so znova prijatelji, to je pa tudi vse.” Pirkovič se je v nadaljevanju znova obrnil na Lukšiča z vprašanjem, ali se je koalicija KUL razvila na osnovi skupnega interesa – antijanšizma, na kar je priznani politolog odvrnil: “Poskuša stopiti skupaj. Potrebno je vedeti, da se je v teh dveh letih zamenjalo kar nekaj predsednikov strank, zato imamo neko drugo situacijo, kot smo jo imeli na volitvah. Iz tega stališča bi bilo dobro, če bi že želeli menjati vlado, da bi šli po podporo na volitve.” 

“Zaenkrat imamo vlado, ki zagotavlja večino, sprejema zakone, torej ima vsaj 46 glasov, zaradi česar ni razloga za paniko”

“Vendar pa mora obstoječa vlada najprej ugotoviti, da ni več opravilno sposobna in da ne more več zagotavljati večine. A zaenkrat imamo vlado, ki zagotavlja večino, sprejema zakone, torej ima vsaj 46 glasov, zaradi česar ni razloga za paniko.” Kot je v nadaljevanju še dejal Lukšič naša država funkcionira. Vsekakor se lahko pogovarjamo o tem, ali nekomu določena politična smer ustreza ali ne, ampak o tem smo se izjasnili leta 2018 na volitvah. Pirkovič pa je ob tem izpostavil dejstvo, da se v medijskem prostoru ustvarja panika, da je potrebno za vsako ceno zamenjati vlado in da je to dobro za Slovenijo. Sicer gre za povsem legitimno željo, a vseeno je močno čutiti to gonjo, kar je Gorenak komentiral: “Treba se je vprašati: kaj pa bi bilo drugače, če bi imeli Šarčevo vlado. Mislim, da kaj bistveno drugače ne bi bilo. Slovenija sprejema enake ukrepe kot jih sprejema večina evropskih držav. In jaz sem celo prepričan, glede na to, da smo 14 dni prej pričeli sprejemati te ukrepe, kot druge države, da bi znali prvi pustiti za seboj te najhujše čase, medtem ko drugod najhujše šele prihaja.” Voditelj oddaje pa je ob tem poudaril dejstvo, da je vrednost poslancev stranke DeSUS narasla. Omenil je še, da se sedaj čaka na kongres stranke, na katerem se bo, kot želijo prikazati, vse spremenilo.

Poudaril je tudi, da Karel Erjavec govori o tem, da si želijo vstopiti v “antifašistično koalicijo”, s čimer je kot kaže dal vedeti, da mu aktualna “fašistična” ne ustreza, na kar je Lukšič odvrnil: “Jaz mislim, da bistveno drugače ne bo. Prej ko smo omenjali Damijana kot možnega kandidata za mandatarja, je sedaj v igri tudi Erjavec. On je ugotovil, da bi skupaj z več poslanci utegnil zasnovati novo vlado, če bi vstopil v igro kot mandatar. To je sedaj še ena stvar, ki je na mizi. Bistveno pa se ne bo spremenilo. Mislim, da bi bil Erjavec problem, ker je odšel na volitve za predsednika in izgubil ter prišel nazaj kot povratnik. Tako se je v zadnjih dveh letih, njegova pozicija izkazala za nestabilno.” Kot je še pristavil Lukšič, so besede, da imamo “fašistično” oziroma “antifašistično” vlado pretežke. “Če bi bile te besede tako težke, potem jaz verjetno ne bi bil tukaj v oddaji, ampak bi bil v ilegali in bi se proti temu fašizmu boril.” Ob tem je še poudaril, da če bi obstajala minimalna šansa, bi večina poslancev, tudi iz SDS-a in vladajoče koalicije, odšla v drugo vlado. Situacijo, kot se jo prikazuje v javnosti, po njegovem prepričanju ni tako kritična, da bi lahko mirno zamenjali to vlado za neko drugo in rekli “sedaj bomo pa rešili ves problem”. “Zaenkrat smo v razmerah, v katerih so politični konflikti takšni kakršni so zmeraj. Problem pa je ta, ali je mogoče v Sloveniji mirno vladati več kot šest mesecev. Ne spominjam se vlade, ki bi brez kakšnih večjih konfliktov in brez nasprotovanja javnosti lahko vladala kaj dlje časa. Vsako so pričeli rušiti, spreminjati, pljuvati itd.” 

“Meseca maja sem obiskal vse današnje opozicijske stranke in jih prosil za sodelovanje. Odzval se je samo Zmago Jelinčič Plemeniti skupaj s predstavnikoma manjšin”

Gorenak pa je na vprašanje, ali so imeli mir vsaj do prvega vala epidemije, odvrnil: “Ne vem, če je sploh bilo kaj miru. Po mojem mnenju ne, ker smo prve interpelacije in vse ostalo, doživeli že po enem mesecu. Kar pa se tiče izraza “fašistična”: Slovenci ta izraz enostavno poznajo že iz osnovne šole. Vemo, da je to nekaj groznega in grdega, predvsem levica pa uporablja ta jezik za neko mobilizacijo svojega volilnega telesa, vendar v tem ni nič realnega.” Gorenak je še pristavil, da si ne zna predstavljati poslancev DeSUS-a, SMC-ja ali NSi-ja, da bi vztrajali v tako grdi vladi, prav nasprotno – daleč od tega. Ob tem je navedel tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, zlasti protikoronske pakete, ki so predstavljali pomoč ljudem. “Ja, kdo pa je v zadnjih 20 letih upokojencem dal 200 evrov. Pa vemo, da bodo še dobili …” Pirkovič je ob tem navrgel, da ima koalicija KUL, kot sami pravijo, boljše rešitve v žepu. “Prav, ampak jaz bi rad kdaj kaj slišal. Poleg tega smo vsem tem ljudem ponudili partnerstvo, da bi lahko pomagali. Meseca maja sem obiskal vse današnje opozicijske stranke in jih prosil za sodelovanje. Odzval se je samo Zmago Jelinčič Plemeniti skupaj s predstavnikoma manjšin, medtem ko so vsi ostali zavrnili ponudbo.” Ob tem se je Pirkovič spomnil partnerstva z Janševo vlado izpred let, ko ga je sprejel Lukšič kot predsednik stranke ter vprašal, kakšna je bila v tistem času Socialna demokracija oziroma levica.

“Mi smo tedaj, leta 2006 ocenili, da če želimo napredovati in iti v neko drugačno Slovenijo, da moramo najprej reorganizirati stranko. Spremenili smo program, šli smo na teren in dobili podporo za ta program ter spremenili javnomnenjsko podobo. Nismo bili več varuhi bivšega sistema, ki je propadel. Potrebno je bilo izvesti tudi menjavo generacije. Vsi tisti, ki niso sprejeli, da smo sedaj v večstrankarskem sistemu in da je potrebno dobiti podporo na volitvah, so tedaj stopili na stran in po svojih zmožnostih nove razmere podpirali ali pa se od njih distancirali. Ta sprememba je bila ključna, da smo lahko dobili nek mandat,” je dejal Lukšič ter skušal pojasniti zakaj ljudje vsakokrat tako ostro napadajo Janševo vlado. Po njegovem mnenju je to zato, ker Janez Janša vsakokrat zasede pozicijo zelo pripravljen, in sicer tako kadrovsko kot tudi glede načrtov, svojo agendo pa jasno izpolnjuje od prvega dne dalje. Levosredinski del pa nima tako jasne predstave in menja ljudi zelo postopno, ker je neusklajen in nepripravljen. Obenem se je odzval tudi na ostre javnomnenjske napade na Janšo, ki jih je pojasnil s tem, da gre za spopad med urbanim delom in bolj tradicionalnim, ruralnim delom prebivalstva. Ta spopad pa se zaostruje tudi po svetu, na primer v ZDA, kjer sta atlantska in pacifiška obala na eni strani ter osrednji del države na drugi strani. Urbani del je pri nas bolj artikuliran, bolj zaseda javni prostor.

Ob tem se je dotaknil tudi očitkov, ki letijo na nacionalno televizijo: “To so ljudje, ki imajo drugačen življenjski slog in drugačno percepcijo in zaradi tega prihaja do trenja. Kar pa predstavljajo Janševa vlada, SDS in ta del volilnega telesa, pa je drugačna percepcija in zaradi tega prihaja do konflikta in ta konflikt se je potrebno naučiti reševati.” Gorenak pa je ob tem spomnil na dejstvo, da so Socialni demokrati iz tedanjega sodelovanja med leti 2006 in 2008 izšli kot zmagovalci, saj so ljudje sodelovanje nagradili. V svojem odzivu pa se je dotaknil tudi Tanje Fajon, ki občasno provocira tudi po Twitterju, vendar od nje žal ne sliši ene lepe besede. Lukšič je ob tem znova spomnil, da aktualna levica v nasprotju z njimi nima jasne vizije, Pirkoviča pa je zanimalo ali v koaliciji res prihaja do tako hudih notranjih trenj kot se govori, zlasti do konfliktov z zdravstvenim ministrom Tomažem Gantarjem, na kar je Gorenak odvrnil: “Na vsaki seji doslej sem sodeloval, situacija ni takšna kot je prikazana v medijih. Povsem logično je, da bo gospodarski minister zagovarjal svoje področje, povsem logično je, da ga bo zdravstveni minister svoje. In to kar je narejeno sedaj, je povsem normalno, brez vsakega vpitja eden na drugega. To je virtualna medijska resničnost, to ni resnica.”

Gorenak je ob tem še izpostavil zadnje pismo Janše, ki ga je poslal predsednikom evropskih vlad. Ob tem je navedel, da je SMC nemudoma protestirala, da so proti, kar je bilo verjetno povezano z volitvami. A ko je nemška kanclerka Angela Merkel stvari znova postavila na svoje mesto in jasno povedala, da želi sodelovati z Janšo in da je prav kar je napisal, pa je bilo vse tiho in osrednji mediji o tem niso poročali. Ob tem je Pirkovič še predvajal mnenje pravnika Mateja Avblja glede domnevno spornega dela pisma, kjer Janša navaja, da so bile volitve leta 2014 ukradene. Avbelj je zagato pojasnil sledeče: “V pravnem smislu težko govorimo o ukradenih ali neukradenih volitvah. Pravni termin, ki se ga poslužujemo na področju volilnega ustavno-pravnega prava, je seveda poštenost volitev. In za poštenost volitev je ključno to, da vsi volilni postopki tečejo formalno pravno in dejansko pravilno. In za poštenost volitev je ključno tudi to, da ima z vidika volivcev, da imajo volivci na razpolago čim širši, dejansko neizkrivljen krog informacij. Ta zadeva Patria, ki se je odvijala od leta 2008, in ki je vplivala na več volitev, tako na slovenske parlamentarne, kot na volitve v Evropski parlament, ta zadeva je praktično za celo desetletje izkrivljala volilne preference volivcev. V kontekstu tistih konkretnih volitev, kjer je bil eden od kandidatov, tedaj kot vodja opozicije poslan v zapor tri tedne pred samimi volitvami, pa meče to izjemno slabo luč na poštenost takšnih volitev, zlasti upoštevajoč dejstvo, da je bil potem celoten proces Patria, na Ustavnem sodišču slednjič razveljavljen in prepoznan kot protiustaven.” 

“Ko je Janša odšel v zapor so bili tiho, sedaj pa očitajo Poljakom in Madžarom nekaj kar je politično in ne trajno”

Pirkovič je ob tem povprašal še Lukšiča, kaj meni o tem “spornem” delu pisma, torej ali so bile volitve leta 2014 poštene ali ukradene, na kar je priznani politolog odvrnil: “Ko prevzameš funkcijo predsednika vlade oziroma ministra, ko predstavljaš državo, takrat ko v vlogi državnika posreduješ v mednarodni prostor, se je dobro izogibati ilustracijam, ki vključujejo to tvojo izkušnjo. Res je, da je ta izkušnja problematična, tudi v smislu kot je to pojasnil gospod Avbelj. Nisem za to, da se sodišča vključujejo v politične boje, kar se v Sloveniji vse pogosteje dogaja, ampak to je neka realnost v kateri smo in v kateri bi se bilo dobro potruditi, da bi bilo tega čim manj.” Zanj bi bilo ključno, da bi se politične bitke odvijale na drugih področjih, ne pa preko sodišč. Dotaknil pa se je tudi intervencije, ki bi se je bilo bolje izogniti in najti neko drugo možnost ob kateri bi se pokazalo, da imamo v evropskem prostoru različne kriterije za pravno državo. Ob tem je omenil krivico v primeru reševanja slovenskih bank. Mi smo namreč morali kot edini v Evropi reševati banke na takšen način kot si je zamislila Evropska komisija. “To naj bi bil model tudi za druge, v resnici pa smo bili edini, kar nas je stalo tudi finančno in tudi sicer so nas poniževali v EU.” Po mnenju Gorenaka pa je Janša v pismu skušal povedati, da ima EU dvojna merila. “Ko je Janša odšel v zapor so bili tiho, sedaj pa očitajo Poljakom in Madžarom nekaj kar je politično in ne trajno.” 

V oddaji so znova predstavili mnenje gospoda Avblja, tokrat glede odziva Merklove: “To pismo ima jasno notranjepolitično-zunanjepolitično dimenzijo. Notranjepolitična dimenzija je ta, da predsednik vlade graja oziroma izpostavlja pomanjkljivo poštenost volitev, ki jih omenja in preko te notranjepolitične dimenzije tudi graja tedanjo neaktivnost EU, v zvezi s tistimi dogodki.  Drugi del zgodbe pa je, kakšne so posledice tega pisanja in kakšna je percepcija tega pisanja. Angela Merkel je res rekla to kar je rekla, da si podobno kot predsednik vlade tudi nemško predsedstvo prizadeva h kompromisu. In prav je, tu se mora najti nek kompromis. Ta bo najprej in v največji meri seveda političen kompromis, ker iz pravnega vidika, če pogledate na to konkretno uredbo o kateri je sedaj debata, ni velikih dilem. Mislim, da ta pravni mehanizem, ki se predlaga, je v skladu z Lizbonsko pogodbo in bo šel ta politični kompromis verjetno v tej smeri, da se bodo nekatere določbe te uredbe dodelale. Tako bo manj takšnih in drugačnih skrbi na vseh straneh političnega evropskega prostora.” Pirkovič pa je nedavno Tanjo Fajon vprašal, če je bila ta izjava Merklove, ki govori v prid Janši, za njih hladen tuš, a je to zanikala rekoč da je bila to taktična poteza nemške kanclerke, ki je želela le pomiriti strasti. Gorenak se je na to odzval: “Poglejte, Angela Merkel je stvari postavila na svoje mesto, to je vse kar je. Pri nas so vsi skočili v prazen bazen – Fajonova, Levica in deloma SMC, ki je nasedel tistim ukradenim volitvam, a če jih je kdo ukradel, je bilo to sodišče.” Po mnenju Gorenaka zaradi tega ne moremo grajati SMC.

“Evropa ima sodišče v Luksemburgu, in če je kaj narobe na Poljskem, na Madžarskem, naj jih obsodi, naj jih kaznuje, naj jim izreče kazni, ne more pa o tem odločati politika”

“Tisto, kar je pa bistveno: Evropa ima sodišče v Luksemburgu, in če je kaj narobe na Poljskem, na Madžarskem, naj jih obsodi, naj jih kaznuje, naj jim izreče kazni, ne more pa o tem odločati politika, pa naj bo Manfred Weber, Tanja Fajon ali pa Ljudmila Novak. O tem mora odločati sodišče, če govorimo o pravni državi,” je bil še jasen Gorenak ter poudaril, da gre za politični in ne pravni akt. Prav zato imamo danes blokado, in sicer prav zaradi Poljakov in Madžarov. Tudi Janša pravi, da se je treba držati tega, kar je bilo dogovorjeno na Bruseljskem vrhu ob začetku poletja, glede Madžarske in Poljske pa naj odloči sodišče, ne pa politična večina. Sedaj pa se dogaja to, da politična večina postavlja kriterije, kaj je pravno in kaj ni. Pirkovič pa je ob tem vprašal Lukšiča kaj je “prav” in kaj je “pravično”. “Po mojem je dobro, da ta debata teče v EU, ker imamo različne predstave o tem, kar je “prav”, kaj je “pravično” in kar je potrebno zapisati v to kar bo potem predstavljalo pravo. Torej neka pravila, ki se jih moramo držati vsi, tudi v svojih lastnih državah, zato da bomo del te skupnosti. Gre tudi za skupne vrednote, predstave in je prav, da ta diskusija teče,” je še poudaril Lukšič in še dejal, da so bili kakšni drugi primeri boljši, ko je na primer nastradala Slovenija kot država. V Sloveniji pa ga moti dejstvo, da je bila ta reakcija neusklajena. Ne ve tudi, s kom je premier to usklajeval, ima pa tudi predsednik države glede tega nekaj pristojnosti. Potrebno je notranje usklajevanje, saj je stvar izpadla kot solo akcija predsednika vlade.

Gorenak pa je ob tem izpostavil dejstvo, da je bila Slovenija več mandatov različnih vlad bolj povezana z Rusijo, medtem ko z ZDA skoraj nismo imeli stikov. Navedel je tudi primer napadov na ameriškega veleposlanika s strani Janeza Stanovnika in Danila Türka. Tedaj so slovenski mediji celo poročali, kako je bilo to dobro, sedaj pa ko Nemci hvalijo Janševo pismo, je to nekaj slabega. “In konec koncev, Janša bo čez šest mesecev predsedoval in verjetno moramo biti nek faktor, ne pa stati tam nekje ob strani. Konec koncev, kdo pa je bil zadnji v Beli hiši? Janez Janša leta 2006 ali 2007. Niti enega predsednika vlade ni bilo tam, niti zunanji ministri niso hodili tja.” Po ugotovitvah Gorenaka bo Janša prvi, ki bo dvakrat predsedoval EU, če se bo ta mandat iztekel. Pirkovič pa je Lukšiča vprašal, kako bi to izgledalo, če bi predsedovanje EU vodil Damjan ali pa Erjavec, na kar je politolog odvrnil, da gre za preveč hipotetično vprašanje. “Imamo predsednika vlade, ki ima večino in dokler bo on imel večino, se nam s tem vprašanjem ni potrebno ukvarjati. Takoj, ko bi do tega prišlo, pa se bomo s tem ukvarjali. Treba je izhajati iz volilnega rezultata, potem pa s korekcijo, ki se zgodi v parlamentu. Mi to sedaj imamo.” Ob tem je Lukšič še izrazil upanje, da se bo to zgodilo na korekten način, če bo do tega prišlo in ne bo vodilo h kakšnim ponovnim odstopom. Kot je še dejal, si želi, da bi dobili trdno vlado, ki je operativna, in ki lahko nekaj, kar si je Slovenija zastavila, korektno izpelje. Sogovorca sta se dotaknila tudi stanja v slovenskih medijih. Gorenak je bil ob tem kritičen do prevladujočega prepričanja, da če se nekaj pojavi na televiziji ali v časopisu, je to že “gola resnica” ter poudaril, da je potrebno uravnotežiti poročanje v medijih.

“Mi moramo za varnost poskrbeti. Varnost ni samo vojaška, varnost ni samo orožje, ampak je tudi kolektivna varnost”

Lukšič pa je ob tem poudaril, da ima vsak medij svojo logiko, medtem ko ima politika spet drugačno logiko. Spomnil je tudi na to, kar se je od zadnje Janševe vlade pa do danes, spremenilo – na uporabo Twitterja: “Ali je to generalno gledano dobro za državo, da so glavni predstavniki države zelo prisotni na teh družbenih omrežjih. Mislim, da to ni dobro zato, ker sporoča neenotnost v državi. Voditelji morajo sporočati, kadar sporočajo, cilje in rezultate. To bi bilo optimalno, ne pa svojih lastnih stališč. Če sporočajo svoja lastna stališča, pa se okoli njih ljudje opredeljujejo.” Gorenak pa vidi Janševo tvitanje kot njegovo osebno odločitev, je pa ob tem še opozoril, da če bi v Sloveniji med ljudmi naredili anketo, ali je Janša Trumpu čestital za zmago, bi večina odgovorila, da mu je, čeprav mu v resnici sploh ni. V pogovoru so se dotaknili tudi 780 milijonov sredstev za vojsko, čeprav denar potrebujemo tudi na drugih področjih.

To je Gorenak komentiral s tem, da smo spet pri populizmu “Ni za zdravstvo, ni za šolstvo, ni za znanost, za vojsko pa je. Po drugi strani pa vemo, da je že osem let negativna ocena vojske in moramo vedeti tudi to, da vojsko rabimo in da ta denar sploh ni tako velik, v kakšna druga področja namreč vlagamo veliko več.” Lukšič pa je ob tem dejal, da se referenduma v takšnih primerih ne razpisuje, kar načrtuje opozicija. Pohvalil pa je dejstvo, da bo vlada nakupila vojaško opremo, ki bo tudi za civilno rabo. “Mi moramo za varnost poskrbeti. Varnost ni samo vojaška, varnost ni samo orožje, ampak je tudi kolektivna varnost, se pravi nekaj kar mi skupaj z drugimi državami zagotavljamo kot nek standard, naš način življenja, to kar smo dosegli. To je treba tudi z orožjem zavarovati v zadnji konsekvenci. Ne na hrvaški meji, ne na makedonski meji, lahko pa tudi. Mi moramo biti na to pripravljeni. Mi smo generacija, ki živi v miru in se ji zdi, da se da živeti samo v nevtralnosti in brez orožja. Takšen svet si želimo, ampak ni še takšen, zato je potrebno tudi v ta del investirati.”

Domen Mezeg