V četrtkovem prvem soočenju nosilcev list za evropske volitve je kandidatka Marjana Šarca za evropsko poslanko, Irena Joveva, nosilka liste LMŠ, na eni izmed televizij dobila vprašanje iz zgodovine: “Gospa Joveva, če bo prihodnje leto nek poslanec in če boste vi v parlamentu, na seji rekel, da želi obeležiti za Madžarsko nepravično in katastrofalno Trianonsko pogodbo, kako boste reagirali?” Njen odgovor je bil sila nespreten, na las podoben tistemu, ki ga uporabijo mnogi osnovnošolci, ko so v devetem razredu vprašani o tem, kaj je Trianonska pogodba, pa “nimajo pojma”. Snov, ki je Irena Joveva ni poznala, obravnavajo pri pouku zgodovine v devetem razredu osnovne šole.
Odgovor Joveve me je spomnil na novinarsko vprašanje o poglavitnih praznikih samostojne Slovenije, postavljeno Violeti Tomić, v odgovor pa je izjecljala le: “Dela prost dan”? Vsakomur se lahko zgodi, da to ali ono pozabi, toda visoke politike, kakršna se kuje v Evropi, se pač ne more iti vsak amater, kakor tudi v slovenski parlament ne sodijo ljudje, ki ne poznajo datuma in pomena npr. Dneva samostojnosti in enotnosti, kot se je izkazalo pri Violeti Tomić. Zato pa za obe “špicenkandidatki” v osvežitev znanja navajamo nekaj osnovnih dejstev okrog Trianonske pogodbe.
Poraz habsburške monarhije v prvi svetovni vojni je pomenil tudi njen konec. Na njenem ozemlju so nastale številne nove države: nemška Avstrija, trianonska Madžarska, Češkoslovaška in kratkotrajna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je pozneje združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Trianon zato velja za največjo katastrofo v madžarski zgodovini; gre za mirovno pogodbo, ki so jo zmagoviti zavezniki v Versaillesu po prvi svetovni vojni vsilili Madžarski, takrat še Ogrski in po kateri je slednja ostala brez kar dveh tretjin svojega dotedanjega ozemlja in brez več kot treh milijonov Madžarov.
