Piše: Sara Bertoncelj
Koalicijske poslanske skupine so v postopek Državnega zbora z 38 podpisi vložile predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča. Predlagali so, da se o tem odloči na današnji izredni seji. Za razrešitev je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. Kot Zorčičevega naslednika se omenja vodjo poslancev stranke NSi, Jožefa Horvata, ki ima podporo vseh petih poslancev stranke SMC. Ker je vlada Janeza Janše manjšinska, je izid tajnega glasovanja lahko precej negotov. Koalicija računa na tri glasove stranke SNS, pogojno pa tudi na štiri glasove poslancev DeSUS-a, vendar bi potrebovali še vsaj en glas dveh predstavnikov manjšin, ki pa v takih primerih nerada glasujeta. Bo morda treba iti na predčasne volitve?
Politični analitik Marko Balažic je v oddaji Tema dneva priznal, da je tudi sam pričakoval, da bodo postopki trajali dlje časa, koalicija je namreč z vložitvijo predloga za razrešitev predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča precej pohitela. Očitno so se znotraj koalicije odločili, da je treba podporo preveriti čim prej in s tem tudi nekako preprečiti trganje podpore s strani drugih političnih strank. Vprašanje je, ali bi se predsednik vlade Janez Janša sploh odločil za to potezo, če ne bi bil prepričan o zagotovljenih glasovih oziroma ali je morebitni neuspeh glasovanja znak za predčasne volitve.
Po mnenju Balažica lahko računamo na predčasne volitve, če razrešitev Zorčiča ne bi uspela. Analitik Miro Haček pa meni, da se na tajnem glasovanju lahko zgodi marsikaj, glasov predstavnikov manjšin namreč ne bo, če se glasovanja ne bosta udeležila. V tem primeru pa je malo verjetno, da bi koalicija lahko zbrala 46 glasov. Jasno je, da ob morebitni neuspeli razrešitvi Zorčiča premier Janša ne bo vrgel puške v koruzo, pač pa bo prisiljen v razpis predčasnih volitev, meni politolog Haček. Po njegovem mnenju gre torej za vlado, ki je oslabljena, opravilno pa je vsaj deloma nesposobna loviti 46. ali 47. glas pri vsakem glasovanju. To je skrajno neprijetna situacija, ki terja precejšnjo potrato energije – na dolgi rok je zelo težko tako delovati. Hačku se iz vseh teh razlogov zdijo predčasne volitve modra odločitev.
Koalicija bo vseeno zbrala dovolj glasov
Res je precej nenavadno, da bi predsednik vlade sredi epidemije želel sam povzročiti predčasne volitve. Voditelj oddaje Tema dneva Luka Svetina je pojasnil, da sta manjšinska poslanca sporočila, da bosta glasovala po lastni vesti. Balažic je mnenja, da je Janša že dolgo v politiki in ima tudi ogromno izkušenj. Že v času Demosa smo bili v podobni pat poziciji, ko takratni predsednik vlade Lojze Peterle ni mogel zamenjati treh ministrov, Igorja Bavčarja, Jelka Kacina in dr. Dimitrija Rupla, v tisti situaciji, ki se je vlekla kar dolgo, je operativnost vlade seveda padala. Da se to ne bi ponovilo, je morda res bolje čim prej preveriti, kakšno je stanje s podporo vladi. Tu je seveda še prihajajoče predsedovanje Svetu Evropske unije, zato je treba razmisliti tudi o tem, ali je sploh mogoče izpeljati predčasne volitve že pred začetkom predsedovanja. Po mnenju Hačka bi bilo to sicer možno, predčasne volitve bi lahko izvedli nekje v začetku ali na sredi meseca junija, vendar je težko pričakovati, da bi se potem pravočasno sestavilo tudi vlado. To je situacija v katero si ne želimo stopiti, bilo bi namreč neresno, da predsednik vlade predseduje Evropski uniji, medtem pa mu doma sestavljajo drugo vlado.
Glede na to, da se je Zorčič odpovedal neki koaliciji, bi bilo sicer za pričakovati, da s svoje funkcije predsednika Državnega zbora odstopi sam, tako sta namreč storila tudi Matej Tonin in Dejan Židan. A Zorčič tega ni želel storiti. Haček je napovedal, da bo tajno glasovanje zanimivo, da pa pričakuje, da bo koalicija dobila potrebnih 46 glasov. Enako meni tudi Balažic, saj se mu zdi težko verjetno, da bi šli vlagati predlog za razrešitev v primeru, da ne bi bili prešteti. Je pa glasovanje tajno, zato se seveda lahko zgodi marsikaj nepričakovanega.
