Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak v zadnjih dneh vse bolj opaža, da se novela zakona o vodah uporablja v politične namene. V referendumski kampanji obe strani poudarjata, da si želita zaščititi vodo, medtem pa je opozicija stopila še korak dlje in v svoji kampanji uporablja slogan “za čisto pitno vodo”. Vizjak poudarja, da ustavna pravica do čiste pitne vode z novim zakonom nima nobene povezave in ga žalosti, da kampanja nasprotnikov temelji na čustveni manipulaciji in jo uporabljajo v politične namene za rušenje vlade. “Jaz si želim, da bi bila odločitev argumentirana in vsebinska, ne pa čustveno zmanipulirana,” je bil ob prihajajočem referendumu jasen Vizjak.
V referendumski kampanji glede novele zakona o vodah obe strani, tako podporniki kot nasprotniki sprememb poudarjajo, da želijo zaščititi pitno vodo. Pri tem se v javni razpravi odpirajo številna vprašanja ali sprememba zakona uveljavljajo prakso dostopa do vode kot javne dobrine in ogrožajo vodna zajetja ali pa zaostrujejo gradnjo v priobalnem pasu in zagotavljajo večjo poplavno varnost.
Na predčasnem glasovanju je svoj glas oddalo 84 tisoč volilnih upravičencev oziroma pet odstotkov volilnih upravičencev, slednje pa je potekalo od torka do četrtka na 90 voliščih po državi. Kdo je bil zaveden, kdo morebiti prikriva, sploh pa kaj se s spremembo zakona sploh spremeni v odnosu na obstoječi zakon. O tem se je voditelj oddaje Tema dneva Luka Svetina temeljito pogovoril pred nedeljskim glasovanjem z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom, opozicija pa se vabilu ni odzvala.
Vizjak je prepričan, da se voda v tem trenutku uporablja v politične namene, medtem ko je temeljni namen zakona in ministrstva za okolje in prostor, da dodatno zaščiti vodo in prebivalce, ki živijo ob vodi. “Namreč cilj zakona je zagotoviti več denarja za nujno potrebna vzdrževalna dela na vodotokih, za povečanje poplavne varnosti,” je pojasnil Vizjak in poudaril, da je bilo v preteklosti splošno znano, da se premalo sredstev namenja za vzdrževanje, zaradi česar smo imeli tudi poplave, zlasti v jesenskih in spomladanskih mesecih so ljudje ogroženi.
Odslej bo gradnja ob vodotokih omejena
Drugi zelo pomemben cilj tega zakona je omejitev dodatne pozidave teh zemljišč. “Namreč do sedaj je bilo možna pozidava zemljišč z objekti zasebne kot javne rabe,” je pojasnil. Pri tem je še obrazložil, da gre pri zasebnih objektih za pozidavo hiš, vil in tovarn, tudi takšnih, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo nevarne snovi. “Danes je vse to možno graditi ob vodotokih,” je še dejal. Odslej pa to več ne bo mogoče, saj bo mogoče graditi le objekte javne rabe in to pod zelo strogimi pogoji.
Če bi se kdo denimo odločil zgraditi hotel ob Bohinjskem jezeru, bo to lahko storil samo pod različnimi zelo omejujočimi pogoji. Prvi je ta, da objekt ne vpliva na stanje voda, drugi je ta, da ta objekt ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, tretji pogoj je, da takšen objekt ne poslabšuje poplavne erozijske ogroženosti, četrti pogoj je, da je takšen objekt vpisan kot zazidljivo območje, v prostorsko izveden aktu občine. “Hočem povedati, da bo to res v hudi izjemi možno, vendar to ne bo smelo imeti negativnega vpliva na vodo, vodotok in podzemno vodo, kot je to danes,” je še pojasnil. Nasprotno pa pobudniki referenduma poudarjajo, da bo to omogočeno z novim zakonom. “To ni res, že doslej je bilo možno graditi na priobalnem zemljišču na način, da se priobalno zemljišče zoža.”
O tem ta trenutek odloča vlada in gre za politično odločitev, medtem ko so zožili nabor na objekte javne rabe. “Mi pa želimo, da o tem odloča stroka, to je Direkcija Republike Slovenije za vode,” je povedal. Pri tem je Vizjak pokazal primer šestih hiš, ki so bile zgrajene v neposredni bližini priobalnega pasu. Na drugi sliki je prikazal tovarno ob reki Meži v Prevaljah skupaj z bencinskim servisom. “To je vse možno danes po veljavnem zakonu,” je ponazoril. Vizjak je pripravljen z vso odgovornostjo trditi, da ta novela zakona prinaša manj pozidave na priobalna zemljišča, ker več ne bo mogoče graditi objektov zasebne rabe in dodatno sprošča priobalna zemljišča ter varuje diverziteto slovenske vode.
Na potrditev za gradnjo ali legalizacijo nepremičnin v bližini vodotokov čaka trenutno 30 vlog
Na direkciji imajo trenutno 30 vlog in velika večina teh vlog se nanaša na stanovanjske hiše, tudi na legalizacijo stanovanjskih hiš, na gospodarske objekte, na pomožne gospodarske objekte. “Vsaj 25 objektov je takšnih, ki posegajo, po novem pa to ne bo mogoče, saj ne bo mogoče dobiti soglasja za te posege,” je pojasnil. V nadaljevanju je izrazil razočaranje, da so pobudniki referenduma celotno zadevo interpretirali ravno nasprotno, da bodo z novim zakonom omogočali dodatne pozidave.
V preteklosti so mesta nastajala večinoma v bližini voda. Z leti je postala ogroženost teh voda vse večja, zato so se pričele tudi dodatne omejitve gradnje ob vodah. “Tudi ta novela dograjuje dosedanje omejitve v smislu, da bo teh pozidav ob vodah čim manj. Omogočili pa bomo objekte, ki so v korist vsem,” je še dodal. V ta sklop bodo denimo spadale čolnarne, igrišča, rekreacijska površina ali kakšna okrepčevalnica ali bar, vendar le ob pogoju, da nima vpliva na okolje in vodo. Medtem pa v zakonu še vedno ostaja 38. člen, ki določa, da je vsakemu prebivalcu omogočen dostop do vode. “To velja po stari in po novi rešitvi.”
Zakon je bil sprejet po hitrem postopku za zagotovitev nujno potrebnih sredstev
Pobudniki referenduma so bili do ministrstva kritični, da so zakon sprejeli po hitrem postopku. Vizjak pojasnjuje, da so ob sprejemanju zakona v začetku leta želeli pohiteti zato, da bodo lahko zagotovili dodatna sredstva za protipoplavno varnost, saj so vodostaji v poletnih mesecih izjemno nizki, medtem ko je jeseni ponovno lahko pričakovati nove nevarnosti za poplave. “Ljudi smo tako želeli že letos obvarovati že letos jeseni na najbolj kritičnih področjih, kljub temu da je bil zakon sprejet po hitrem postopku, pa je bil vseeno tudi odprt za javno razpravo,” je še dodal.
Vizjak opaža, da gre pri tej kampanji za trkanje na čustva ljudi, saj se vsak zdrzne ob omembi pitne vode. “Zagotovljena ustavna pravica do čiste pitne vode nima nobene veze s to novelo zakona,” je poudaril. Pojasnjuje, da gre za izjemno zlorabo, saj pobudniki referenduma mimoidoče strašijo, da se ne bodo mogli kopati več v vodi ali pa, da bodo izgubili pravico do čiste pitne vode. “Žalosti me, da bodo v tem primeru prevladala čustva ljudi, ne pa ustrezni argumenti,” je še dodal. Poudarja, da je opozicija zlorabila svoj položaj in je gibanje civilne družbe uporabila za rušenje vlade Janeza Janše. “Jaz si želim, da bi bila odločitev argumentirana in vsebinska, ne pa čustveno zmanipulirana.”
