Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
“Ali smo Slovenci res hlapci? Prepričan sem, da ne,” je v začetku oddaje Komentar dejal strokovnjak za komunikacijo Edvard Kadič. Pred kratkim smo namreč v eni od pogovornih oddaj na nacionalni televiziji ponovno slišali te floskule o Slovencih kot o narodu hlapcev “in ja, priznam, da mi je kar resno dvignilo pritisk”. Kadič meni ravno obratno, da gre pri Slovencih za narod zmagovalcev, za narod, ki skozi zgodovino na svojih tleh zmaguje, ki ne zna le preživeti porazov, temveč zna vstati in obstati.
Edvard Kadič je dejal, da zgodba o Slovencih kot hlapcih izhaja predvsem iz nerazumevanja Cankarjeve povesti o Hlapcu Jerneju in njegovi pravici. Jernej, osrednja oseba Cankarjeve povesti, je namreč delal na neki domačiji 40 let. Po smrti lastnika verjame, da mu zaradi 40 let garanja pripada posest, kjer je delal. Seveda posestvo dobi gospodarjev najstarejši sin, ki pa nikoli ni bil kaj posebej angažiran okoli kmetije. Jernej se razburi in zahteva, kar mu po njegovem mnenju pripada. Novi mladi gospodar ga seveda nažene, Jernej pa se odpravi naokoli po – po njegovem – pravico. Vsepovsod hodi, doma in po svetu in povsod je seveda zavrnjen. Zato na koncu omenjeno domačijo kar zažge, ljudje pa ga zaradi njegovega posmehovanja goreči domačiji vržejo v ogenj, kjer nato umre. Povest je nastala tudi kot simbolna pripoved neke politike, ki se je zavzemala za pravice delavcev na Slovenskem, je dejal Kadič.
“Zato je še toliko bolj na mestu vprašanje, zakaj se te prispodobe razumniki tako vztrajno oklepajo prav v omenjenem napačnem smislu? Po taki interpretaciji, da je Slovenec namreč hlapec, dobijo določena aktualna vprašanja v naši družbi, popolnoma nov pomen. Zakaj se v Sloveniji v zadnjem desetletju tako načrtno poneumlja ljudi z ves čas nekakšnimi novimi obrazi v politiki in njihovim odrešiteljstvom iz hlapčevstva in bede? Zakaj se tako vneto ponižuje vsakogar, ki ni pristaš politike, ki zagovarja nekakšno revolucijo in razredni bolj celo leta 2022? Torej, da je potrebno vso lastnino požgati, ker so imeli delo, ne pa tudi lastništva na proizvajalnimi sredstvi? Zakaj je npr. potrebno vse in vsakogar, ki sodeluje s to vlado tako blatiti? Zakaj se zavržejo ovadbe Kreka proti nasilnežu na ulici? Zakaj se zavržejo pozivi k rušenju ustavne ureditve? Zaradi neznanja?” se sprašuje Kadič.
Gre za prikriti politični boj
Mogoče res kakšen tožilec ne vidi gozda zaradi dreves. Mogoče. Precej bolj verjetno pa je, da gre za prikrit politični boj in navadno nagajanje. V zadnjem času smo bili tudi zaradi tega priča celo fizičnemu napadu na enega od profesorjev, ki je pomagal ljudem tudi v medijih razumeti vlogo in prednosti cepiv pri ohranjanju zdravja. “Tudi sam sem v samo nekaj mesecih, ko sem sodeloval z Janševo vlado pri projektu komunikacijske podpore cepljenju, v točno določenih medijih o sebi izvedel toliko novih bedarij, kot jih pred tem v 50 letih preprosto ne bi uspel niti izmisliti. Javno blatenje, zmerjanje, posmehovanje, jemanje izjav iz konteksta, karikiranje, uporaba fotografij npr. z Instagrama za posmehovanje t. i. šejmanje … je zgolj del površinski del tega prepričevanja naroda, da ni gospodar na svoji zemlji.”
Kdo to počne?
“Ste se kdaj vprašali, kdo to počne? Kaj se dogaja v glavah, ki se spuščajo na tak nivo?” je vprašal Kadič. To zagotovo ne počnejo prav posebej inteligentni osebki. Še največ, kar se človek domisli je, da so verjetno vsaj dobro plačani od nekoga, saj očitno sami nimajo intelektualnega dometa, da bi prišli globlje od tovrstnega nasilja. Zato tudi so skriti za anonimnimi profili. Ko pa izbrani mediji v zvezde kujejo politike tipa Marjan Šarec, ki je vrgel puško v koruzo v trenutku, ko je šlo zares, ali v zadnjem času Roberta Goloba, o katerem vemo le to, da je njegova plača 45.000 evrov bruto na mesec v državnem podjetju, mediji in javnomnenjske raziskave ga pa kar brez stranke in programa razglašajo za liderja, povem vemo, da v ozadju stojijo isti lutkarji, ki se že desetletja trudijo gospodarje prepričati, da so pravzaprav hlapci na svoji zemlji. Še enkrat, znova in znova.
Slovenci nismo hlapci
Slovenci nismo hlapci in nikoli nismo to niti bili. Res pa nismo tako glasni kot npr. Srbi, Hrvati ali Italijani. Smo delovni, zaradi velikosti ozemlja in s tem povezanih teženj sosedov tudi pragmatični in preračunljivi, zaradi dobrega srca do tujcev pogosto tudi zasmehovani, vseeno pa smo bili in smo sposobni svojo deželo sproti očistiti ideološkega plevela ter v najlepši deželi na tem svetu živeti v miru, sožitju in blaginji, je dejal Kadič. “Lahko smo marsikaj, hlapci na svoji zemlji pa zagotovo nismo.”
