Kje so meje, pregrade, na katerih se bo ustavilo Serpetinškovo norčevanje iz Slovencev?!
Zaradi nepoznavanja ali načrtno v tančico zavitih podatkov o rojstvu, naj povemo naslednje: Marjana rodijo 2. decembra 1977. Bioloških staršev ni poznal in se tudi nikoli ne potrudil, da bi o njih kaj izvedel. Od tretjega leta naprej ga vzamejo rejniški družini v Moravčah, posvoji ga starejši par, Franc in Marija Šarec iz Šmarce pri Kamniku. Franc je mizar, Marija računovodkinja. Imata tudi manjšo kmetijo. Od tod tudi Marjanova naklonjenost do mizarstva, pa tudi svetopisemska prispodoba pride zelo prav. Da je mizar po osnovnem poklicu, vemo in da je tako rekoč brezmadežno spočet, to tudi skorajda vemo, tudi zato, ker vedenja o izvornih staršev ni. Simpatično vernikom, da je (kot da je res) korelacija z vero, »hostarjem,« je enako pri srcu pa tudi, ker je po njihovi klasifikaciji samorastnik, brez koreninski primerek.
Marjan Šarec je tisti politik, ki nikoli ni nehal biti igralec
Razdvojen med šolo, ki jo je pač moral obiskovati in otroškimi igrami na eno stran ter zavezanost veri, po krušnih starših zagotovo, se ni mogel skoncentrirati na nobeno konkretno smer. Najbližje veri je bil samo takrat, ko je septembra 1992 nastopil uk mizarstva na srednji lesarski šoli. Ministriranje v farni cerkvi je bila bolj domača naloga. Pa se je preusmeril drugam. Sta postala Jezus Kristus in lesarstvo zanj prenaporna, morda zaradi »naravnega« daru ali zaradi praktičnih razlogov, šestih »popravcev,« na to nimamo odgovora. Tako pač je, če te lastni PR mora »šruafat,« da ti kakšna kosmata lesarska ne uide z jezika.
In postal je igralec. Usodno je bilo srečanje z režiserjem Marjanom Bevkom. Ta ga je ob pomoči hčere Alide Bevk pripravil in prepričal, da je iz pravega testa za študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Kljub nasvetom in dvomom šolske psihologinje, se odloči in prijavi na AGRFT. Da zadosti formalnim pogojem, mora opravljati izpit iz dodatnega maturitetnega predmeta. Ga naredi in že je na AGRFT. Imitatorstvo in ne igralstvo, kot najbolj poenostavljena veja resnega igralstva, pa postane njegov dolgoletni kruh. Pa še tukaj mu je ves čas prst v »rit« tiščal Sašo Hribar, njegov stanovski kolega, kar se imitatorstva ali oponašanja tiče. S tem je bilo igralstva samega kot resnega poklica konec. Je sploh kdaj zaigral na »pravih« odrskih deskah ali le na onih po skednjih ali na traktorskih prikolicah ob kakšnih kresih ali veselicah.
Imitatorsko pa ne. Mu ni zaštekalo. Sploh ne. To lepo nadaljuje z podzavestnim oponašanjem Adolfa, njegovega vzornika iz partizanskih filmov in ostalih dokumentarcev, ki jih je uspel pogledati pred vstopom v politiko.
Tisti«politik« ki brez navigacije od zunaj niti hoditi ne more
Obkrožajo ga sami poznavalci zemljepisa in topografije, v manj vidnih vlogah ter lokalni strokovnjaki na področju mešanja megle. Tu prednjači več različnih političnih« profilov »freelancerjev, » kot je Brane Golubovič, deklica in mož za vse, potem kakšna rezervna »putaine« v glasu in stasu Nine Maurovič ter do njihovega oziroma bolj njegovega LMŠ Goebelsa v liku in podobi Igorja Žavbija, kot navigatorja za stike z javnostmi ter izrisovalca medijskih poti, po katerih mora Marjan hoditi in nič vstran stopiti. O ostalih vsebinskih zadevah ne potrebuje poznavanje stvari, ne rabi zato biti kapaciteta, saj ve, da je dobro »daljinsko« voden iz kombiniranega štaba politično kadrovskih delavnic ter pralnic in obvodov za finančne posle in dejanja ki jih dobiva od prekaljenih lobističnih »Mutibaričev« s sedežem v Murglah. Da je bil kot rezervna marioneta pripravljen s strani producentov, meni osebno pove njegov odgovor na vprašanje, ki mu ga je zastavil avtor besedila v času volilne kampanje za volitve v DZ RS.
»Sedaj, ko ste globoko v kampanji za poslanke in poslance v Državni zbor. Kakšen je vaš odnos do sodelovanja z potencialnimi partnerji v DZ morebitnimi partnerji v Vladi za katero kažete močan interes in voljo v kolikor do tega pride? In kako vidite sodelovanje z NSi, vedoč da je predsednik te stranke Matej Tonin vaš someščan?
Odgovor: »Velik se pogovarjam z vsemi, tut z Matejem. To je tkole, bom povedu, če bomo kot stranka dobil velik, jih ne bomo nucal, če pa ne bo dovolj jih bomo morbit pa nucal« Ta način kot vidite je prisoten že dolgo, posebej če ni v bližini nekdo z navigacijsko tipko.«
Tisti »politik,« ki s svojega političnega Titanika meče svoje sopotnike
Da imajo ljudje njegovega kova in stasa pa tudi glasu sindrom »malega« mentalno in fizično raščenega in razvitega človeka, je jasno kot je tudi to, da brez cele suite ne gre nikamor. Vlado je sestavljal tri mesece. Prehitel in izigral vse, kar se da in prišel do Vlade. Od tod naprej pa nič! Tekma med koalicijskimi strankami in dodatki, ki so in niso. Ustvaril je »umetnino« imenovano 5+1. Ostalo je samo umetno, brez navednic. Po razdelitvah. kot je bilo naročeno. se je začelo. Nekateri so res začeli. V dobri veri nekaj popravijo in opravijo, da bi morebiti kaj popravili tisto kar so v prejšnji sestavi vlade malo zafrknili. Taisti ki so se ravnali po pravilu odgovornega ravnanja so zašli . Po njegovem. In se je začelo. Najprej je verjel vsakomur, sedaj ne verjame nikomur. Tukaj je vsaka podobnost z Adolfinom primerna in zaželena. Da pa je vključen trenutek dramatičnosti, ker mu je pač ostalo nekaj od igralstva, ve poudarjati, da je bilo v tako kratkem času veliko postorjenega. Da pa je prišlo do nekih novih momentov pri delu po posameznih ministrstev in da je vse skupaj dobro zastavljeno. Žal pa, da bo delo potekalo naprej po zastavljenih načrtih na tem in onem ministrstvu, bo prišlo do zamenjav. V dobrih 5 mesecih so z njegovega »Titanika« v politično morje ali v pozabo so skočili trije ministri in en državni sekretar. Pridobivajo nove kandidate-kapetane za posamezne sektorje politične »plovbe,« ki pa nimajo izkušenj glede plavanja v politično razburkano morje.
Sledi, glede na vse nižje standarde plovbe in samo prijave samovšečnih političnih mornarjev, dober uspešno insceniran trk v veliko in neizogibno skalo ki bo dokončno razklala Vladno ladjo z malim Adolfinom v red.
Kdaj bo kapnilo njegovim koalicijskim etičnim kolegom da je to igra z znanim koncem in srečanjem z mogočno skalo političnega »cracha«?
Pričakujmo in dočakajmo.
Kmalu!
http://vfokusu.com/post/455388/vane-k-tegov-marjan-sarec-mali-adolfino-iz-smarce
Vane K Tegov
