13.8 C
Ljubljana
sreda, 28 septembra, 2022

V hramu demokracije le pet strank

Piše: Anamarija Novak

Prihodnji sklic DZ bo precej drugačen od dosedanjega že zaradi števila strank, ki jih bo odslej precej manj. Tako se iz DZ poslavljajo stranke SNS, SMC (oz. Konkretno), DeSUS, LMŠ in SAB, od dosedanjih parlamentarnih strank pa ostajajo SDS, NSi, SD in Levica.

Po nedavnih parlamentarnih volitvah je znana okvirna sestava parlamenta. V DZ so se uvrstili vsi predsedniki parlamentarnih strank: Robert Golob (GS), Janez Janša (SDS), Matej Tonin (NSi), Tanja Fajon (SD) in Luka Mesec (Levica). V zgodovini samostojne države v sestavi DZ pa še nikoli ni bilo toliko žensk, kot jih je bilo izvoljenih na tokratnih parlamentarnih volitvah. Gibanje Svoboda v DZ pošilja kar dvaindvajset ženskih predstavnic, SDS sedem, NSi dve, SD tri, Levica dve. Prav tako je raznolika starostna struktura novih poslancev. Najstarejši Miroslav Gregorič ima 73 let, najmlajši Lenart Žavbi pa 22. Oba bosta v DZ zastopala Gibanje Svoboda, prvi je upokojenec, drugi študent. Poleg njiju pa so bili v DZ izvoljeni še dva upokojenca in ena študentka.

Največja poslanska skupina

Na listi Gibanja Svoboda so bili poleg predsednika stranke Roberta Goloba med drugimi izvoljeni aktualni župan Tržiča, ki se tako poslavlja s tega položaja, Borut Sajovic, nekdanji novogoriški župan Matej Arčon (tudi generalni sekretar stranke), novinarka Mojca Šetinc Pašek, podpredsednica stranke in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič ter nekdanja poslanka SAB Mirjam Bon Klanjšček. V DZ ostaja Janja Sluga, nekdanja poslanka SMC, ki je iz stranke izstopila in do konca mandata delovala v okviru poslanske skupine nepovezanih poslancev ter prestopila v Gibanje Svoboda, in nekdanji poslanec DeSUS Jurij Lep. V poslanske klopi se vrača nekdanja novinarka in nekdanja poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta. V DZ prihaja nekdanji predsednik ŠOU v Ljubljani in predsednik Stranke mladih – zeleni Evrope Darko Krajnc, izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak, svež obraz pa bo tudi nekdanji boksar Dejan Zavec.

Poslanci SDS

Med skupno 27 sedeži, ki jih bo SDS imela v novi sestavi DZ, je predsednik stranke Janez Janša in 14 aktualnih poslancev, to so Branko Grims, Danijel Krivec, Eva Irgl, Alenka Jeraj, Jože Tanko, Anja Bah Žibert, Franc Rosec, Franci Kepa, Tomaž Lisec, Karmen Furman, Bojan Podkrajšek, Franc Breznik, Jožef Lenart in Suzana Lep Šimenko. Poleg aktualnih poslancev sta bila izvoljena tudi dva ministra, in sicer minister za kohezijo Zvonko Černač in minister za zunanje zadeve Anže Logar. Poleg njiju pa tudi podsekretar v službi vlade za digitalno preobrazbo Andrej Hoivik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič in državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec ter župan Lendave Janez Magyar. Premalo glasov za uvrstitev v DZ so med drugim dobili notranji minister Aleš Hojs, Marijan Pojbič in Mojca Škrinjar.

NSi osem, SD 7 poslancev

NSi bo tokrat imela osem poslanskih sedežev – poleg predsednika Mateja Tonina v državni politiki ostajajo aktualni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, za zdaj še aktualni minister za delo Janez Cigler Kralj. Poleg njih pa še Iva Dimic, Aleksander Reberšek, dolgoletna prva dama uprave za varno hrano, zdaj pa direktorica novomeške občinske uprave Vida Čadonič Špelič, Jožef Horvat in Klemen Matk. Premalo glasov pa je med drugim dobil minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.

Poslanci SD bodo poleg predsednice stranke Tanje Fajon še znani obrazi iz poslanskih klopi Meira Hot, Predrag Baković, Jani Prednik, Matjaž Han, Bojana Muršič in novinec Damijan Zrim. Izpadli so med drugim Dejan Židan, Matjaž Nemec, Franc Trček in Marko Koprivc.

Levica s petimi poslanci

Pet poslancev bo imela v novi sestavi parlamenta Levica, in sicer Luko Mesca, Miho Kordiša, Mateja Tašnerja Vatovca, Natašo Sukič in Ano Černe.

Na volitvah za poslanca italijanske narodne skupnosti je bil izvoljen dozdajšnji predstavnik manjšine Felice Žiža. Poslanec madžarske narodne skupnosti pa bo tudi prihodnja štiri leta Ferenc Horvath.

Znotraj poslanskih skupin lahko pride do kadrovskih sprememb, saj bodo lahko nekateri izvoljeni poslanci v vladi. Tako bi v primeru, če bi predsednica SD Tanja Fajon zasedla ministrsko funkcijo, v parlament kot nadomestni poslanec prišel Jonas Žnidaršič. Goloba pa bi v poslanskih vrstah nadomestil župan Borovnice Bojan Čebela.

Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo treba počakati do 3. maja. Novi sklic DZ se bo na ustanovni seji predvidoma sešel 10 dni pozneje, 13. maja. Sicer pa je bil na dan, 26. april 2022, po podatkih DVK delež preštetih glasov 99,98 odstotka, glasovalo je 1.188.960 volivcev, volilna udeležba pa se je ustavila na 70,05 odstotka.

Najmlajši in najstarejši poslanci

Starostna struktura novih poslancev je raznolika. Najstarejši Miroslav Gregorič ima 73 let, najmlajši Lenart Žavbi pa 22. Oba bosta v DZ zastopala Gibanje Svoboda, prvi je upokojenec, drugi študent. Poleg njiju so bili v DZ izvoljeni še dva upokojenca in ena študentka. V zmagovalni stranki tako sedi tudi Lucija Tacer, rojena leta 1997, ki je predstavnica mladih v Gibanju Svoboda, izvoljena je bila v volilni enoti Ljubljana Center. V kategoriji poslancev in poslank Gibanja Svoboda, mlajših od 30 let, je tudi Sara Žibrat, a bo 30 let dopolnila malo po tem, ko bo sedla v poslanske klopi. Izvoljena je bila v volilni enoti Ptuj. V volilni enoti Ptuj je bil izvoljen tudi Damijan Zrim, in sicer na listi Socialnih demokratov. 30 let bo dopolnil prihodnje leto. Mlajši od 30 let je tudi novopečeni poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je rojen leta 1993, izvoljen pa je bil v volilni enoti Kranj.

In kdo so poslanci, ki so starejši od 65 let? Kot rečeno, je bil s kandidatne liste Gibanja Svoboda v volilni enoti Ljubljana Bežigrad izvoljen Miroslav Gregorič, prav tako v to kategorijo sodi Mirjam Bon Klanjšček. Prvi je rojen leta 1948, druga pa leta 1954. Najstarejši poslanec SDS je Jože Tanko, ki je bil izvoljen v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, 65 let pa je dopolnil lani.

Največ z visokošolsko izobrazbo druge stopnje

Tudi izobrazbena struktura novoizvoljenih poslancev je precej raznolika. Največ, in sicer 36, jih ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje oz. prejšnjo visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Magisterij znanosti po starem sistemu ima 17 novoizvoljenih poslancev, šest jih je doktorjev znanosti. En novi poslanec ima nižjo poklicno izobrazbo, 12 srednjo strokovno oz. srednjo splošno izobrazbo, sedem višjo strokovno oz. po prejšnjem sistemu višješolsko izobrazbo, 11 pa jih ima visokošolsko izobrazbo prve stopnje oz. visokošolsko strokovno izobrazbo po prejšnjem sistemu. 

Novi sklic Državnega zbora Republike Slovenije se pričakuje predvidoma 13. maja.

V devetem sklicu DZ bo, kot kažejo neuradni izidi nedavnih parlamentarnih volitev, delo nadaljevala tretjina sedanjih poslancev.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine