11 C
Ljubljana
sreda, 12 maja, 2021

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič: “Ne poznam takšnega ustavnega sodišča, ki bi odločalo o toliko covid zadevah, kot se to dogaja pri nas!”

Piše: Nina Žoher (Nova24tv)

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je za Radio Ognjišče spregovoril o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah, ki smo jim bili priča v zadnjem času. Uvodoma se je sodnik dotaknil ene najbolj perečih tem v zadnjem času in sicer nedavne odločitve ustavnega sodišča, s katerim je bila zadržana omejitev shodov z naslova pandemije. Napovedal je, da ločena mnenja sledijo šele čez nekaj dni. “To ni dobra praksa, kajti pravilno bi bilo seveda, da pridejo vse plati zadeve v javnost naenkrat, da lahko ta hkrati sodi o moči argumentov iz vseh strani,” je kritično poudaril. 

Po besedah ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča namreč ni pravilno, da javnost najprej sliši eno resnico, čez nekaj dni pa drugo plat, ko že pozabi na stvar. “To ni dobro pravilo. Res pa je, da je v Zakonu o Ustavnem sodišču to predvideno, kot ena izmed izjemnih možnosti. Če se mudi, je tako tudi to možno. Sicer se sprašujem ali se je v tem primeru res tako mudilo? Mislim, da ne. Lahko bi prišlo ven dva dni kasneje. V dveh dneh, pa tudi v enem dnevu, se da spisati kvalitetno ločeno mnenje,” je kritično poudaril.

Rok za ločena mnenja do torka do polnoči
Rok za ločena mnenja na temo zadržanja omejitve shodov je po besedah Jakliča danes do polnoči. “Nato je postopek tak, da se do desetih zjutraj čaka na pripombe ostalih sodnikov in sodnic. To je v primeru, če so roki skrajšani, sicer so ti roki tri dni. Tukaj gre za nekaj ur, nato pa sodnica, sodnik dobi čistopis, ga potrdi in podpiše. Nato pa gre to ločeno mnenje v javnost. Ko je vročeno, se pojavi na naši spletni strani. Kmalu zatem pa tudi na mojem Twitter profilu,” je pojasnil.

Kot je že znano, Jakliča ni prepričala niti odločitev večine, ki se je odločila zadržanje omejitev potovanj v države na rdečem seznamu. “Tam je bilo mogoče bolj upravičeno počakati na ločena mnenja, dan, dva ali tri. Do konca veljavnosti tega odloka je bilo namreč tri dni. Tako, da razumem večino, ki se je odločila, da gre zadeva takoj ven. Ker če bi se čakalo na mnenja dlje, vse skupaj ne bi imelo več smisla, ker odlok sploh ne bi več veljal. Po vsebini pa me odločitev ni prepričala,” je poudaril in ob tem dodal, da je napisal daljše ločeno mnenje, v katerem je podrobno predstavil problem.

Problem se po njegovih besedah začne že pri treh pobudnikih, ki navajajo različne a vendar podobne očitke. Eden od pobudnikov pravi, da mu takšna prepoved potovanja iz države posega v njegovo pravico do gibanja. “Razlaga zgolj to in razlaga, da takšen sistem vzpostavlja kvazi zaporniški sistem znotraj države in podobno. Torej, ni bolj konkreten glede svojega osebnega dejanskega stanu. Drugi pobudnik navaja že nekoliko bolj konkretno, da je lastnik zemljišča na Hrvaškem in da bi rad v polnosti užival to zemljišče. Nisem šel bolj podrobno raziskovati ali gre za hišo ali zemljišče. Ni važno. Drugi pobudnik tudi pravi, da se tri dni se nisi mogel ukvarjati s filmanjem. Tretji pobudnik, nekdanji minister za pravosodje Zalar pa je želel obiskati svojo zunajzakonsko partnerico v Avstriji. Dodatno je navajal osebno okoliščino – smrt partnerkine mame. Šlo je za vprašanje treh dni, tako dolgo je še namreč veljal odlok.”

Na drugi strani je, po besedah Jakliča, šlo za načelno vprašanje o tem, ali je mogoče urediti, da izhod za krajše obdobje ni mogoč, ker se varuje življenja sodržavljanov in sodržavljank. Pravi, da je bilo to v jedru tehtanja, ker pri vprašanju začasnega zadržanja ustavno sodišče vselej tehta škodljive posledice na eni strani in na drugi. “Na eni strani je bilo, da tri dni nisi mogel iz države, tri dni nisi mogel uživati svoje nepremičnine na Hrvaškem, tri dni se nisi mogel ukvarjati s filmanjem, tri dni si moral počakati, če si želel obiskati svojo zunajzakonsko partnerico. Na drugi strani pa je bila nevarnost okužbe in nevarnost vnosa drugih različic virusa kljub temu, da obstajajo ukrepi, ampak noben ukrep ni vodo tesen in s tem potencialna obremenitev zdravstvenega sistema do te mere, da trpi življenje in zdravje sodržavljank in sodržavljanov. Ko ustavno sodišče tehta v okviru začasnega zadržanja po doktrini, vzame za dano, da se bodo te škodljive posledice zgodile, in samo oceni, katere bi bile hujše in bolj nepopravljive.”

Poudaril je, da tukaj zanj ni vprašanja, če nekaj dni nisi mogel uživati svoje nepremičnine ipd, ali pa izguba življenja in zdravja. “Tako, da tu ustavnopravno sploh ni bilo dileme. Ampak večina na ustavnem sodišču je vseeno ravnala drugače,” je povedal kritično in dodal, da ga argumenti večine nedvomno niso prepričali. “Razbral sem, da gre pri avgmentativnem sklepanju za več logičnih napak. Te sem v 10 strani dolgem ločenem mnenju tudi nanizal. Bistvo je v tem, da ne moremo ustvariti sistema, kjer smo znotraj države zaprti v regije (še vedno velja, da prehod ni prost), v razmerju do drugih držav pa je naenkrat vse odprto. To ni logično, kajti to poveča nevarnost za okužbe,” je poudaril in dodal, da bi to vprašanje sicer lahko rešilo tudi upravno sodišče, ki je v podobnem primeru že odločalo (počitnice v Turčiji).

Opozoril je, da se očitno ne razmišlja vnaprej. Kaj se zgodi v primeru, če oseba, ki gre na pot zboli in želi domov. “Država mu ne more odkloniti vstopa v državo. To je dejstvo. Kdor bi trdil drugače, bi se zelo motil. Takšen oboleli seveda obremeni zdravstveni sistem. Preko raznih različic virusa še posebej. Če potuješ v Brazilijo, je precej možnosti, da boš vnesel brazilsko različico virusa. V Sloveniji te različice praktično ni ali je pa ni. Takšne stvari so precej resne, zato je odločitev po mojem mnenju nedomišljena. Ustavno sodišče ni šlo tako daleč kot upravno sodišče, je pa namignilo češ, da z izhodom ni nič narobe.”

Upravno sodišče ima formalno pristojnost za odločanje
Na vprašanje, ali je mogoče potegniti kakšno vzporednico med koronskimi odločitvami ustavnih sodnikov, je odgovoril, da jih je seveda nekaj. “Precej specifičnosti in podobnosti je, ki vežejo te istovrstne primere. Najprej se postavlja vprašanje izpolnjenosti procesnih predpostavk za sprejem. Ali naj se takšne primere sprejema v obravnavo na ustavnem sodišču ali naj se pusti, da teče redni postopek? Do sedaj sem zagovarjal slednje, ker mislim, da je nevarno za preobrnitev ustavnega sodišča.” Opaža, da se v tujini s tem ukvarjajo redna sodišča, počasi pa pridejo na ustavno sodišče. “Tu in tam se kakšno stvar vzame prehodno, da pa bi šlo za takšna števila odločanja o covid zadevah, kot pri nas, pa ne poznam takšnega ustavnega sodišča.”

Upravno sodišče ima formalno pristojnost za odločanje, je še spomnil. Kot težavno vidi tudi, da je prišlo pri večini odločitev do zadržanja in ne do končne odločitve. “Ena od stalnic je tudi tehtanje življenja in zdravja na eni strani in tehtanja drugih svoboščin na drugi, bodisi pravice do združevanja, političnih shodov do svobode gibanja do družinskega življenja, če želite obiskati nekoga v tujini te pravice se tehtajo v razmerju do življenja in zdravja ljudi. Če odprete komentar ustave, vam ta nakaže hierarhijo ustavnih vrednot in pri pravici do življenja pravi, da gre za sam vrh hierarhije ustavnih pravic,” je poudaril.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine