Piše: Luka Perš (Nova24tv)
“Sodnik, ki spisov ne bere, ne bi smel soditi. Strašljivo pa je, da se je v zadnjih mesecih podobna kršitev zgodila že najmanj drugič. Niti trije sodniki, niti strokovni sodelavci niso opazili, da Čeferin presoja svojo odločitev. Pavčnik, še dva sodnika in strokovni sodelavci niso opazili, da presojajo sodbo Pavčnikovega sina, ki je sodil kot vrhovni sodnik,” je komentiral ustavni pravnik dr. Juri Toplak. V svoji izjavi je Toplak ekskluzivno razkril, da se je v konfliktu interesov znašel tudi ustavni sodnik Marijan Pavčnik. Ne smemo pozabiti tudi na konflikt interesov ustavnega sodnika Mateja Accetta, ki je pomagal pisati volilni program Cerarjeve SMC, za nagrado pa je bil s strani takratne leve vladajoče politike izvoljen za ustavnega sodnika. Po mnenju Toplaka v strokovnih krogih še nikoli ni bilo toliko kritik na račun ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče, najvišje sodišče v državi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustavnosti in zakonitosti, se znova sooča z nespoštovanjem temeljnih standardov zakonitega ter poštenega sojenja. Tokrat je vpleten ustavni sodnik Rok Čeferin, brat bolj znanega predsednika UEFE Aleksandra Čeferina. Kršitev ustavnega sodnika Čeferina se je že pred dnevi pojavila na Twitterju, danes pa jo je z dokazi obelodanil portal Požareport. Enako je v preteklosti isti novinar razkril tudi afero ustavnega sodnika Mateja Acceta.
Primer so želeli prikriti
V Sloveniji se je v preteklosti velikokrat polemiziralo o posameznih odločitvah ustavnega sodišča, nikoli pa se niso posamezni ustavni sodniki zapletali v takšne profesionalne zdrse, kot se to dogaja v sedanji sestavi. Ustavnega pravnika dr. Jurija Toplaka čudi tudi, da so iz ustavnega sodišča sporočili, “da so pred kratkim ponovno odločali v tej “Čeferinovi” zadevi, a na dnevnem redu sej ni. Kaže, da so jo želeli po tihem skriti,” zaupa strokovnjak za ustavno pravo in avtor znane študije o ustavnosodnih odločitvah. V nadaljevanju Toplak pove, da je ustavno sodišče očitno želelo kršitev skriti, kar pove tudi podatek, da prvi sklep ustavnega sodišča na spletni strani ni bil objavljen. Kot je dejal Toplak, je ustavno sodišče tudi sam zaprosil, da mu sklep posredujejo, a mu niso niti odgovorili. To so storili šele danes, ko je zadeva dosegla medije.
Ustavni sodnik Rok Čeferin. (Foto: STA)
Sodnik Čeferin se je znašel v težavah zaradi primera Petra Kodriča. Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, kjer je sedel tudi Čeferin, ga namreč ni želel sprejeti med odvetniške kandidate. To se je dogajalo leta 2014. Primer se je znašel na upravnem sodišču. Sodnica upravnega sodišča je v tem primeru razsodila, da osebni stečaj ne bi smela biti ovira za odvetniško kandidaturo, nakar je zadevo vrnila Odvetniški zbornice Slovenije. Sledila je pritožba na ustavno sodišče. Kot smo sami izbrskali, so sklep o neutemeljenosti pritožbe lani novembra podpisali vsi trije ustavni sodniki Rok Čeferin, Matej Acceto in Špelca Mežnar. Primer je trenutno pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, saj se je Kodrič na ESČP pritožil z oceno, da ustavni sodnik ne bi smel presojati lastnega ravnanja v preteklosti in da sojenje ni bilo nepristransko in pošteno.
Sodni zaostanki se daljšajo, sodniki ne vedo o čem sodijo
Zadnji primer Roka Čeferina priča le o tem, da deluje sodišče pod sedanjim vodstvom Rajka Kneza, nezadostno. V preteklosti smo že večkrat poročali o sedanjem predsedniku Ustavnega sodišča. Le ta se je znašel v konfliktu interesov kot dekan Pravne fakultete v Mariboru v zadevi Kangler. Kar pa se tiče dr. Rajka Kneza, pa je Franc Kangler podpisal izjavo, ki jo bomo priložili ovadbi, in sicer je v času opravljanja funkcije župana MO Maribor, posebej v obdobju od 4.12 2006 do 31.12 2012 sodeloval s Pravno fakulteto v Mariboru in njenim takratnim dekanom dr. Rajkom Knezom. Kangler je v izjavi zapisal, da sta se z dr. Knezom večkrat srečala in govorila o obnovi fasade Pravne fakultete v Mariboru. Kangler je tedanjemu dekanu dr. Knezu predlagal, da se prijavijo na razpis MO Maribor za financiranje obnove fasad v starem mestnem jedru leta 2009. Ker pa je Pravna fakulteta locirana na meji starega mestnega jedra in je zato kot župan izdal negativen sklep za obnovo fasade, obstaja direktna povezava med Francem Kanglerjem in dr. Rajkom Knezom,” je povedal tedanji predsednik preiskovalne komisije v zadevi Kangler in sedanji državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič in dodal, da ker je Kangler kot mariborski župan izdal negativen sklep, ki ni šel v korist Pravni fakulteti, ki jo je takrat vodil Rajko Knez, bi se le-ta moral izločiti kot sodnik in ne bi smel odločati o zadržanju izvajanja zakona in parlamentarne preiskave v zadevah, ki se nanašajo na sodnike in tožilce.
Predsednik Ustavnega sodišča RS Rajko Knez (Foto: STA)
S tem se strinja tudi naš sogovornik. Po mnenju ustavnega pravnika je vodenje ustavnega sodišča pod predsednikom Knezom vse bolj v razsulu in ni v ponos tej sicer ugledni instituciji. “Daljšajo se jim zaostanki, sodniki ne vejo o čem sodijo, državni sekretar novinarje zavaja, v dnevnih redih manjkajo pomembne točke, informacijska pooblaščenka mora razveljaviti odločbe Ustavnega sodišča.” Enako so kritični so po mnenju Toplaka v strokovni literaturi, kjer že dolgo ni bilo tolikšnih kritičnih člankov na račun vodenje ene najvišjih sodnih inštitucij, kot v sedanjem mandatu. Veliko teh kritičnih člankov je zapisanih v Pravni praksi in Ius Info.
Ob koncu lahko le še omenimo, da je danes spet zgovoren molk tistih medijev, ki pokrivajo več kot 90-odstotkov medijskega prostora v Sloveniji. Žal tega naši “neodvisni” mediji ne bodo priznali, saj je Rok Čeferin eden izmed stebrov levega politično establišmenta. S tem molkom se je razkrila še resnica o t.i. “nesvobodi” medijev. To je najbolje opisal direktor UKOM-a Uroš Urbanija, da na RTV Slovenija in 24ur.com “še vedno mislijo, da bo obveljalo, da Čeferin ni grobo zlorabil svoje funkcije na Ustavnem sodišču, če o tem ne poročajo. Res pa imajo za tuje medije sedaj dokaz o strahu, cenzuri in samocenzuri v slovenskih medijih.”
