Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Diretkor UKOM-a Uroš Urbanija je prepričan, da direktor STA posluje netransparentno, saj ne želi podati zahtevanih dokumentov o poslovanju. Pri tem se opira tudi na razkrito sodelovanje z Dnevnikom, kjer oglašujejo brez vsakih koristi. “Kot veste vsak mesec gre iz državnega proračuna 170 tisoč evrov za tako imenovano opravljanje javne službe s strani STA in seveda je potem vprašanje, kako se ta denar pretaka,” je pojasnil Urbanija. Medtem ko se Veselinovič ne upa v javnosti soočiti z Urbanijo, pa še izpostavlja, da so prejeli prijavo o šikaniranju zaposlenih na STA. “Glede na pretekla dejanja direktorja Veselinoviča je tak odnos do podrejenih izjemno zaskrbljujoč,” je še bil kritičen Urbanija in še na koncu izpostavi, da bi bilo zelo primerno, da Evropska komisija obišče Slovenijo in sama oceni, kako so poročali mediji pod določenimi vladami in preverijo dejansko kje se izvajajo pritiski nad novinarji in uredniki.
Levičarski spletni portal Necenzurirano je poročal, da je vlada v gradivu, ki je bilo po informacijah tik pred sejo umaknjeno z dnevnega reda, nadzornemu svetu STA predlagala, da nemudoma razreši direktorja Bojana Veselinoviča. Vlada namreč ugotavlja, da je pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti STA v letu 2020 prišlo do številnih kršitev, za katere je neposredno odgovoren prav Veselinovič. Vlada naj bi pozvala tudi ministrstvo za notranje zadeve naj preveri, ali navedene kršitve vsebujejo elemente utemeljenih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ter ukrepa v skladu z zakonom. “Vlada se bo s tem predlogom seznanila, ko se bo s tem seznanila pa bodo znani naslednji koraki,” je pojasnil direktor UKOM Uroš Urbanija.
“Slovenska tiskovna agencija je izpostavljena političnemu pritisku in nezakonitemu finančnemu izčrpavanju, kar pa je nedopustno,” izpostavljajo na katedri za novinarstvo in v centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, potem ko po 29 letih ni podpisane pogodbe o tržni dejavnosti. Spomnimo, UKOM je nedavno zavrnil plačilo januarskih dejavnosti STA, saj naj zanje ne bi imeli pravne osnove. Pogodbeno razmerje za leto 2020 se je namreč izteklo, nova pogodba pa ni bila sklenjena.
Transparentnost poslovanja: Nihče ne ve, kam gre 170 tisoč evrov
Urbanija je prepričan, da je glede direktorja Veselinoviča nujno, da se pregleda njegovo poslovanje in transparentnost poslovanja. Kot je znano, Veselinovič že od lanskega oktobra ne želi izročiti dokumentacije vladi, ki bi razjasnila dvome o tem, ali pa tudi sume o nenamenskem trošenju davkoplačevalskega denarja. “Kot veste vsak mesec gre iz državnega proračuna 170 tisoč evrov za tako imenovano opravljanje javne službe s strani STA in seveda je potem vprašanje, kako se ta denar pretaka,” je pojasnil. V tem primeru se mu zdi nujno, da se vlada seznani z aktualno problematiko.
Očitkov je veliko, kot pa poudarja Urbanija, Veselinovič ne omogoča, da bi se pregledalo njegovo poslovanje in ugotovilo, ali je v skladu z zakonodajo, ali je transparentno, predvsem pa, ali je v korist STA. Kritičen je, da ima STA celostranske reklamne zapise v Dnevniku, saj STA-ju ne plačuje servisa, ki se sicer financira iz javnih sredstev. Na drugi strani pa se sprašujejo, kakšne koristi ima STA od celostranskih oglasov v takšnem časopisu. “Razumel bi, da je neka poslovna, razumna odločitev, če ti objaviš tak oglas in dobiš deset ali sto novih naročnikov. Ampak evidentno tega ne dobivajo,” je pojasnil. Ne razume, zakaj Veselinovič oglašuje v mediju, od katerega nima nobene koristi. “To pa pomeni poslovna škoda in ne gre za enkratno napako, saj se oglas v zadnjih desetih letih od nastopa njegove funkcije večkrat pojavlja,” je še dejal, ob tem pa je prepričan, da gre za nerazumno dejanje in v škodo STA.
Odnos Veselinoviča do podrejenih je izjemno zaskrbljujoč
STA se očita tudi šikaniranje zaposlenih. “Eden takšnih dogodkov šikaniranj se je zgodilo v odnosu do urednice, ki se je javno izpostavila in opozorila, da se tedensko nad njo vršijo pritiski,” je pojasnil. UKOM je takrat takoj reagiral in povprašali so tudi direktorja ali je kakorkoli zaščitil odgovorno urednico, ki opozarja na tovrstne pritiske. “Ker gre za kaznivo dejanje, bi pričakoval, da bo direktor ukrepal.” Kot poudarja, odgovora o tem, kaj se je dogajalo, kdo je izvajal pritiske in kdo je ukrepal pa niso dobili. “Glede na pretekla dejanja direktorja Veselinoviča je tak odnos do podrejenih izjemno zaskrbljujoč,” je še bil kritičen Urbanija in izpostavil primer nekdanjega odgovornega urednika Boruta Meška, ki ga je Veselinovič odpustil, ko je bil na bolniški in na smrt bolan.
STA lansko leto ni hotela posredovati zahtevanih dokumentov z izgovorom, da UKOM ni vlada. Urbanija je obrazložil, da je UKOM predstavnik ustanovitelja STA in je prepričan, da je Veselinovič izigraval tako pogodbo, kot zakonodajo. Pogodba med njima se je iztekla s koncem leta, po tem datumu in po plačilu vseh zapadlih obveznosti UKOM z STA nima ničesar več. “Razen, če si direktor Veselinovič premisli in ugotovi, da smo vseeno predstavnik ustanovitelja in se lahko usedemo za mizo, pogovorimo ter sklenemo novo pogodbo.”
Drugo vprašanje, ki so ga razreševali pa je bilo vezano na tržno pogodbo. Na direktorja STA so že 4. januarja naslovili prošnjo, naj jim posreduje cenik vseh storitev, ki jih STA opravlja v okviru tržne dejavnosti. Pogodba prvič po 29 letih ni podpisana, ker je cenik, Veselinovič poslal šele mesec dni kasneje. “Koliko si želi poslovni partner skleniti pogodbe, če ti cenika ne pošlje en mesec?” je kritičen Urbanija, ki se mu zdi takšno ravnanje nerazumno. “Iz tega vidika je veliko vprašanje primernosti Veselinoviča za to mesto, glede na to, da očitno ne loči in pa ne zna voditi poslov, ki bi koristili STA.”
Urbanija razpravo v Bruslju o pritiskih na medije pozdravlja in meni, da je nujna. “Tudi mene skrbi stanje v slovenskih medijih, očitki, da je UKOM pritiskal na kateregakoli novinarja pa so evidentna laž,” je pojasnil. Sam je v preteklosti pozval Veselinoviča, da pošlje podatke. “Odgovorov ni bilo, sploh pa ne, da bi pokazali z imenom in priimkom.” Vseeno pa ga skrbijo ti pritiski, ta (samo)cenzura o kateri se govori. Sam kot nekdanji novinar ali urednik ne razume, da nacionalna televizija v enem izmed najbolj poznanih dnevnikov ali odmevih ne poroča o najbolj perečih škandalih v tem trenutku. V tem primeru gre za primer ustavnega sodišča, kjer sodnik sodbo, ki jo podpiše, sploh ne prebere. “V kakšne roke polagamo vsi svojo usodo?”
Urbanija je prepričan, da bi morala Evropska komisija priti v Slovenijo in oceniti realno stanje
Neporočanje o škandalih se mu zdi izjemno problematično in zaskrbljujoče, zato meni, da je nujno, da se stvar razišče in pri tem še izpostavi primer Tomaža Vesela, njegovega netransparentnega poslovanja poleg računskega sodišča in njegove očitne laži, ki so bile podane v javnosti, kot da se niso zgodile. “To pa je tisto o čemer se je potrebno pogovarjati in tudi vprašati, kdo pritiska, kdo cenzurira in seveda, kakšne so posledice za novinarje, ki se kakorkoli uprejo tovrstnim pritiskom,” je še dodal. Zelo pomembno se mu zdi, da Evropska komisija pride v Slovenijo in naredi oceno dejanskega stanja v Sloveniji. “Jaz predlagam, da pridejo v Slovenijo in pogledajo en teden v zadnjem letu in si pogledajo vse dnevnike in vse oddaje komercialne televizije, informativne oddaje, navsezadnje tudi dnevno časopisje in se ugotovi ali poročajo kritično do vlade ali ne,” je pojasnil. Podobno predlaga, da se pogleda tudi za leto dni nazaj za preteklo vlado in ugotovi, kako so mediji poročali pod prejšnjo vlado in kako pod sedanjo.