Razkrivamo, kako – tako kot dedek Edvard Kardelj – tudi vnuk Igor Šoltes škoduje Sloveniji in zapravlja slovensko ozemlje. Z nedavnim pismom Evropski komisiji, pod katerega so se podpisali še evropski poslanci Tanja Fajon, Ivo Vajgl in Franc Bogovič, še dodatno škodijo strateškim interesom Slovenije, saj je arbitražna razsodba za Slovenijo vse prej kot dobra.
Velik del slovenskega narodnostnega ozemlja je Slovencem za vedno zapravil drugi človek komunistične Jugoslavije Edvard Kardelj. Slednji je s svojo boljševistično internacionalno politiko soodgovoren (skupaj z jugoslovanskim komunističnim diktatorjem Josipom Brozom Titom), da smo Slovenci po drugi svetovni vojni najprej izgubili celotno cono A Svobodnega tržaškega ozemlja s Trstom in Gorico, nato pa še, da smo po letu 1954 izgubili še večji del nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je znotraj Jugoslavije pripadla Hrvaški in ne Sloveniji.
Hrvatje so namreč po drugi svetovni vojni, tudi na račun velikih slovenskih ozemeljskih izgub proti Italiji, dobili celotno Dalmacijo in Istro, ki nikoli ni bila njihova. Zgodovinsko gledano je bila Istra veliko bolj vezana na Kranjsko, kar kažejo tudi starejši zemljevidi na katerih je območje osrednje Istre upravno spodalo pod kranjsko deželo.
Republiško mejo je namreč Krdelj skupaj s prvim hrvaškim komunistom Vladimirjem Bakarićem določil na reki Dragonji, namesto na reki Mirni, kjer bi morala biti, da bi bilo pravici in narodnostni sestavi v tem delu Istre zadoščeno. S tem je oškodoval tudi občino Piran, ki je ostala brez katasterske občine Kaštel in Savudrija, ki sta bili že več kot sedemsto let del zgodovinske občine Piran.
Se pravi, da bi meja med Slovenijo in Hrvaško v Istri morala teči vsaj po rtu Savudrija, za kar se je leta 1991 zavzemal tudi takratni obrambni minister Janez Janša, ki je slovenskemu predsedstvu oktobra tega leta, ob umiku JLA iz savudrijskega svetilnika, predlagal, da zasede tudi ta vojaški objekt. A je slovensko predsedstvo pod vodstvom Milana Kučana ta predlog zavrnilo. S čimer je bila zapravljena velika priložnost, za vsaj za silo pravično mejo v Istri. Tako pa smo priča dejstvu, da po arbitražni razsodbi ostajajmo še brez četrtine Piranskega zaliva. In Šoltes si po novem za to še prizadeva!
Preberite več: Totalno nedržavotvorni slovenski (neo)komunisti: od odpovedi Trstu in Gorici do podarjenega slovenskega ozemlja in morja
Šoltes izdaja temeljne slovenske interese
Zdaj pa vnuk Edvarda Kardelja, ekosocialistični poslanec Igor Šoltes ponosno nadaljuje delo svojega dedka, zapraviti nam želi še Piranski zaliv. Skupaj s kolegi Tanjo Fajon, Ivom Vajglom in Francem Bogovičem so namreč spisali pismo, namenjeno predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, v katerem ga prosijo, naj od Hrvaške zahteva spoštovanje arbitraže, poleg tega pa se v pismu jezijo nanj, ker se je odločil, da ne upošteva pravnega mnenja Evropske komisije. Zakaj tako pritiskajo na Evropsko komisijo, da pospeši implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča, zdrav razum ne bo nikoli dojel, saj je ta zelo negativna za Slovenijo, z njo pa bi izgubili status pomorske države in dostopa do mednarodnih voda. Hkrati pa s pritiskanjem na Hrvaško še dodatno zaostrujejo medsosedske odnose, kar ne gre v prid medsebojnemu reševanju mejnih zadev.
Po drugi strani preostali del evropskih poslancev opozarja, da so izbrali napačnega naslovnika, saj je v Evropski komisiji za to področje zadolžen prvi podpredsednik Evropske komisije, socialist Frans Timmermans. Prav tako bi lahko k ukrepanju prej pozvali tudi evropsko komisarko za transport, ki prihaja iz Slovenije, Violeto Bulc. Zato se evropski poslanci iz vrst SDS Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver niso odločili za podpis tega pisma. Ob tem so spomnili, da so poslanci stranke SDS, ki so člani poslanske skupine EPP, že ob referendumu leta 2008, ko sta bili Slovenija in Hrvaška že zelo blizu dogovora, nasprotovali predaji reševanja tega spora arbitražnemu sodišču. Podpisu tega pisma se ni pridružil niti evropski poslanec Lojze Peterle, član NSi in EPP.
Preberite več: Evropski poslanci Zver, Tomčeva in Šulinova nasprotujejo pismu Šoltesa, Fajonove, Vajgla ter Bogoviča
V upanju na ponovno izvolitev v EP se povezuje s skrajno Levico
Nedavno je bilo razkrito, da se Igor Šoltes, ki v Evropskem parlamentu sedi v skupini Zelenih, z mislimi na evropske volitve v naslednjem letu že pogovarja s skrajno Levico.
Kljub svojim levičarskim prepričanjem pa uživa, kot smo poročali, v razkošnem stanovanju, velikem kar sto kvadratnih metrih. Posojilo zanj je odplačal v petih letih, gotovo pa mu ni bil problem primakniti prihrankov. V času, ko je bil predsednik računskega sodišča in je prejemal eno najvišjih možnih funkcionarskih plač, je namreč živel v socialnem stanovanju, velikem 80 kvadratnih metrov, za katerega je plačeval 400 evrov najemnine. Tam je živel od leta 1993. Sicer pa ima tudi nepremičnino v Piranu. Ne vemo pa, ali je od svojih stališč prešel tudi k dejanjem in je v katero od nepremičnin namestil migrante, ki so strošek vseh nas davkoplačevalcev. Tako bi vsaj malo povrnil davkoplačevalcem strošek, ki smo ga imeli z njegovim bivanjem v socialnem stanovanju.
Igor Šoltes je kot lubenica – zunaj zelen, znotraj rdeč
Odkar je v Evropskem parlamentu, sicer o njem ne slišimo veliko, ko pa, pa izključno v negativnem smislu. Leta 2014, ob političnem zaprtju Janeza Janše, je bil tiho, le tri leta pozneje pa se je javno zavzemal za zaprte levičarske kolege, nesojene katalonske osamosvojitelje. Prav tako je podprl obremenilno poročilo zoper madžarskega premierja Viktorja Orbána. S tem poročilom mu evropski levičarji želijo škodovati, saj je nasprotnik prevladujoče globalistične politike, s katero se v EU vabi migrante, dodaten razlog pa sta gotovo Orbánova suverena drža in vztrajanje pri tem, da se ne bo podrejal navodilom iz Bruslja, ki bi utegnila biti škodljiva za njegovo državo. Sicer pa Šoltes po Instagramu pogosto svoje volivce straši tudi pred uporabo plastike.
