5.8 C
Ljubljana
torek, 20 aprila, 2021

Suzana Lep Šimenko: Kdaj bomo dobili novega ministra za kohezijo?

Od odstopa ministra za kohezijo Iztoka Puriča je minilo že skoraj dva meseca pa v državni zbor še vedno nismo prejeli predloga z imenom novega ministra ali ministrice.

Prvi dan novembrske seje državnega zbora so na dnevnem redu poslanska vprašanja predsedniku vlade Marjana Šarcu in njegovi ministrski ekipi. Poslanko Suzano Lep Šimenko je zanimalo, kdaj bomo dobili novega ministra za kohezijo in kakšne ukrepe načrtuje vlada za boljše črpanje evropskih sredstev. Celoten magnetogram objavljamo v nadaljevanju:

SUZANA LEP ŠIMENKO: Spoštovani predsednik vlade! Vaša vlada je septembra na dan nastopa v lanskem letu štela ob vas še 16 ministrov. Sledili so odstopi, menjave, po dobrem letu vas je zapustilo kar 5 ministrov, kar drugi pa za področje razvoja strateških projektov in kohezijo. Od odstopa dr. Iztoka Puriča je minilo skoraj dva meseca, pa v državni zbor še vedno nismo prejeli vašega predloga z imenom novega ministra ali ministrice za to področje. Več kot očitno se ne zavedate, kako pomemben je ta resor.

Gre za resor, od katerega je v največji mogoči meri odvisno, kako dobro črpamo evropska sredstva in naj vas spomnim, spoštovani predsednik, ne gre nam dobro, niti najmanj ne! Smo šesti najslabši v Evropski uniji po črpanju evropskih sredstev. Če pogledamo številke, po šestih letih finančne perspektive smo počrpali do konca septembra zgolj 812 milijonov evrov, kar pomeni od skupnih 3,1 milijard evrov zgolj nekaj več kot 26 %, tako da številke še niso dobre. Ocenjujem da, gospod Šarec, se več kot očitno ne zavedate, da so ta evropska sredstva, ki jih imamo na voljo še zmeraj kot neto prejemnica, tako rekoč edina razvojna sredstva za državo in tudi izjemno pomembna razvojna sredstva za lokalne skupnosti. In prav zaradi tega bi morali narediti čisto vse, da bi dejansko ta sredstva tudi počrpali. Danes, če pogledamo, imamo v Bruslju še vedno okoli 2,3 milijarde evropskega denarja, ki ga žal še nismo uspeli dobiti v Slovenijo. In tudi to je denar, s katerim bi lahko zmanjšali razlike v razvoju posameznih regij, ampak več kot očitno to vam ni prioriteta.

Več kot očitno se tudi ne zavedate dejstva, da je pred nami nova finančna perspektiva, da ravno sedaj potekajo izjemno pomembna pogajanja za novo finančno perspektivo 2021–2027. In ravno od tega je odvisno, koliko sredstev bomo dobili, za kaj jih lahko bomo porabili in kdaj jih bomo lahko začeli uporabljati. Spoštovani predsednik vlade, če kaj, bi ravno to morala biti vaša prioriteta. Zanima me, kdaj bomo v državni zbor dobili ime novega ministra, ki bo pokrival kohezijo, in zakaj z imenovanjem čakate toliko časa? Kaj boste naredili, da bomo med šestimi najboljšimi državami po črpanju sredstev?

MARJAN ŠAREC: Hvala lepa za po enem mesecu ponovno vprašanje na to temo, že prejšnji mesec sem odgovarjal poslancu Horvatu. Ne, ni res, da se ni nič spremenilo. Od enega meseca, pred enim mesecem smo imeli nižji podatek, kot ga imamo danes, se pravi smo v enem mesecu uspeli načrpati več. Hvala, da ste me podučili, da potekajo pogajanja za proračun, ker do zdaj tega nisem vedel. Tako da hvala za to, ker do zdaj sem živel v nekem oblaku in sem mislil, da se to ne dogaja. Pač, če bi vi rekli, da nam gre, da kot vlada delamo dobro, bi me začelo skrbeti, kaj je narobe. Žal mi je, da imate odgovore na vsa vprašanja in da vse veste pa niste sestavili vlade, pa nič ne de.

Kar se tiče ministra, kar se tiče ministra, ga bom predlagal državnemu zboru, ko mi bo stranka SAB sporočila novo ime. Kot veste, prihaja iz kvote stranke SAB. Začasno vodi ministrstvo gospa Alenka Bratušek, tako da ministrstvo zagotovo ni brez vodenja. Ne nazadnje pa veste, kako to gre, saj ste leta 2012 s 5 ministri vodili 16 ali koliko resorjev na koncu, tako da o zapuščanju ministrov in teh zadevah ne bi izgubljal besed. Vsa ministrstva imajo svoje ministre in delujejo.

Kar se pa tiče kohezijske politike pa ja, zagotovo je to ena izmed prioritet in zelo dobro se zavedamo, da je to evropski denar, ki je še kako pomemben. Ne nazadnje smo v prejšnji perspektivi reševali naknadno še 11 projektov, ki so bili potem uvrščeni še znotraj te perspektive, in do danes smo v Bruslju v novi perspektivi upravičili porabo v višini 848,3 milijone evrov, to so že certificirani izdatki, torej 27,6 % vsega, kar je Sloveniji na voljo. Kot sem rekel, prejšnji mesec je bil ta podatek nekoliko nižji. Konec leta 2018 smo bili na 24,2 %, torej se strinjam, da napredek bi bil lahko višji, je pa napredek in imeli smo veliko težav, se ne bi rad ponavljal, tudi z informacijskim sistemom in tako naprej.

Izvajanje projektov in programov je pa ta hip v polnem teku. Trenutno se jih po Sloveniji izvaja 4.624, izdanih je bilo za 2,54 milijarde evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar predstavlja 83 % razpoložljivih sredstev. Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se na terenu izvajajo projekti in programi v skupni vrednosti 2,03 milijarde evrov oziroma 66 % razpoložljivih sredstev, iz državnega proračuna pa je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 872 milijonov evrov, torej, 28 % razpoložljivih sredstev. Težave z informacijskim sistemom so več ali manj odpravljene. Ne pomeni, da težav ni več, so obvladljive in ne ogrožajo črpanja in izvajanja kohezijske politike v Sloveniji.

Z odstopom ministra Puriča se ni spremenilo nič, ministrstvo dela dalje in kot sem rekel, ga začasno vodi gospa Alenka Bratušek. Tako da, projekti tečejo in tukaj verjamem, da bomo tudi v bodoče napravili še večji napredek. Je pa res, kot sem rekel že prej, da smo reševali projekte še iz prejšnje perspektive in da dobili tudi zatečeno stanje. Tako da, lahko pa naslednji mesec spet zastavite enako vprašanje, pa verjamem, da bo tudi spet določen napredek.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Seveda z odgovorom nisem zadovoljna. Spoštovani predsednik vlade, vseeno vlagate že več kot eno leto in ne nazadnje ravno vam bi moralo biti v interesu, da imate popolnjeno ministrsko ekipo in od vaših koalicijskih partneric zahtevati, da dejansko to ime dobite prej, če je že seveda to od njih odvisno. Pogledamo datume. Gospod Bandelli je odstopil 13. novembra, 3. decembra smo že imeli hearing na pristojnem odboru in 22. decembra že novega ministra, tako da je dejansko potekalo zgolj en mesec do imenovanja novega ministra in več kot očitno je, da bi tudi vi lahko te stvari malo pospešili.

Kar se tiče pogajanj za novo finančno perspektivo, spoštovani predsednik vlade, verjetno ni vseeno, kdo se udeležuje teh pogajanj. Verjetno je razlika, ali se tega udeležuje nekdo na nivoju ministra ali kdo izmed nižjih uradnikov. Sorazmerno s tem nas potem tudi Evropa tako jemlje in zato imamo na koncu rezultate, kakšne pač imamo.

In naj vas še spomnim, ko ste omenili prejšnjo programsko obdobje. Če primerjamo trenutno finančno perspektivo s prejšnjo, smo takrat v šestletnem obdobju počrpali 37 %, medtem ko zdaj zgolj 26. To pomeni, da smo bistveno, bistveno slabši v tej finančni perspektivi in naj vas še spomnim, morali smo vrniti 60 milijonov evrov, zato ker nismo počrpali sredstev v skladu z našimi izvedbenimi načrti. Gre se za četrto proračunsko leto te finančne perspektive v Evropsko unijo.

Tako da vas ponovno prosim, da mi odgovorite na vprašanje, kdaj boste imeli polno ekipo in glede ukrepov, kaj boste naredili, da bo črpanje bistveno boljše.

MARJAN ŠAREC: Torej, če se omejim na teh 60 milijonov, ki jih omenjate, Slovenija je Evropski komisiji letos vrnila 60,7 milijona evrov neporabljenih letnih predplačil. Vračilo letnih predplačil pa seveda ne pomeni, da je Slovenija izgubila evropska sredstva. Pri teh vračilih gre za likvidnostna sredstva na podračunih pri Banki Sloveniji, ki še niso vezana na posamezne prednostne osi, saj denar, ki ga Slovenija iz naslova predplačil prejme na račune, odprte za namen izvajanja kohezijske politike, še ne predstavlja prihodka nacionalnega proračuna, dokler ta ni upravičeno porabljen za konkretne projekte in je predhodno založen iz nacionalnega proračuna, če govoriva o teh 60 milijonih.

Kar se pa tiče konkretnih ukrepov, pa seveda, kot sem rekel, imeli smo težave z informacijskim sistemom, ki smo jih odpravili. Kar se tiče ministra, bo zagotovo imenovan pravočasno, če mu boste namenili glas pa verjetno mu ga vi ne boste. Tako da, nič ne skrbite, vse bo pravočasno, tako kot mora biti. Ko boste pa v vladi, boste pa pač tudi vi skrbeli za ministre, danes je pa pač situacija takšna, kot je. Kot sem rekel, minister bo imenovan, ko dobim ime od stranke SAB, kjer je v njeni kvoti, tudi vi, ko ste imeli vlado, ste imeli ministre iz različnih kvot tako, da brez skrbi vse bo.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Jaz seveda predlagam, da to temo odpremo in o njej razpravljamo na naslednji seji državnega zbora. To, kar smo danes slišali od predsednika vlade, je resnično eno samo sprenevedanje, ali se pa on dejansko ne zaveda, kako pomemben je ta resor in kaj dejansko bi tukaj bilo potrebno narediti.

Omenili ste 60 milijonov, da smo jih morali vrniti. Res je, ampak zakaj smo jih vrnili? Zaradi tega, ker nismo izpolnili izvedenega načrta, ki smo si ga dejansko sami postavili. Evropa nam da predplačila namensko, zato da ne obremenjujemo nacionalnih proračunov. Predplačila so dana glede na načrt, ki si ga mi sami postavimo, in tega ne znamo izvrševati. A kaj to pomeni? Da več kot očitno nismo sposobni črpati s hitrostjo, ki smo si jo sami določili, in ne me prepričevati, da je to dobro, niti najmanj ni dobro.

Dejansko so pomembne samo številke. Do danes smo počrpali nekaj več kot 26 odstotkov. Šteje tisti denar, ki ga nazaj tudi dobimo. V Bruslju ga imamo še vedno več kot 2 milijardi in če to ni neka tema, o kateri bi morali prioritetno govoriti, potem pa tudi ne vem, kaj je tema za državni zbor in ne nazadnje tudi za vašo vlado. Zato, spoštovani poslanci, predsednik državnega zbora, seveda predlagam, da na naslednji seji opravimo razpravo na to temo.

Vir: sds.si

Zadnje novice

Sorodne vsebine