Male države morajo storiti več in hitreje za to, da se jih v Bruslju sliši in vidi. Za začetek morajo v tej bitki “Toma in Jerryja” zagotoviti dovolj ljudi v svojih stalnih predstavništvih pri EU v Bruslju, izpostavljajo avtorji študije danskega think tanka Europa. Slovensko stalno predstavništvo je med najmanjšimi v EU.
Velikost pomeni bistveno prednost pri delovanju države v EU. Velike države imajo več vpliva pri odločanju s kvalificirano večino, več evropskih poslancev ter običajno večji BDP in s tem več finančnih in administrativnih virov. Poleg tega so pogosto zastopane v mednarodnih forumih, kot je Varnostni svet ZN ali skupini G7 in G20.
Male članice so torej naravno v slabšem položaju kot velike, ko gre za vplivanje v EU, niso pa nemočne, saj so na voljo številne strategije “pametne države”, na primer koncept “država kot lobist”, ko poskuša država vplivati v vseh korakih procesa odločanja, ali “država kot zgleden podjetnik”, ko se država postavi kot primer dobre prakse na določenem področju, ugotavljajo avtorji.
Male države morajo delati več in hitreje, da razvijejo ustrezen mrežni kapital za to, da se jih v Bruslju sliši in vidi, saj je konkurenca izjemno ostra. V tej bitki “Toma in Jerryja” lahko mala in pametna država včasih prevlada nad veliko, pri čemer pa mora imeti za začetek na voljo dovolj ljudi v stalnih predstavništvih pri EU v Bruslju, poudarjajo avtorji poročila.
Medtem ko mala država ne more narediti ničesar glede svoje zemljepisne lege, lahko ukrepa glede svojega predstavništva in odloča, ali bo to veliko in dobro zastopano, izpostavljajo avtorji študije, objavljene minuli petek.
Raziskave kažejo, da večje in bolje usposobljeno je predstavništvo v Bruslju, bolje je mala država opremljena za to, da zagotovi, da se njeno stališče sliši in upošteva. Za poznavanje kompleksne bruseljske scene je potreben čas, bistveno pa pomagajo delovne izkušnje, temeljito poznavanje področja in dobre jezikovne spretnosti pri oblikovanju uspešnih zavezništev in koalicij.
Predstavništva članic je med seboj težko primerjati, izpostavljajo avtorji poročila, ki so svojo analizo opravili med januarjem in marcem letos na podlagi vprašanj glede velikosti predstavništev in statusa uslužbencev, ki so jih poslali po elektronski pošti, ter telefonskih pogovorov. Prejeli so celovite odgovore 18 članic, med njimi Slovenije.
Pri tem avtorji poročila izpostavljajo “dejavnik predsedovanja”. Treba je namreč upoštevati, da države običajno okrepijo svoja predstavništva pred šestmesečnim predsedovanjem Svetu EU, kar se je poznalo v primeru Romunije, ki predseduje v prvi polovici tega leta, in Finske, ki predseduje v drugi polovici leta.
Največji predstavništvi imata Nemčija in Francija z 200 oziroma 190 uslužbenci. Najmanjši predstavništvi imata Latvija in Slovenija z 69 oziroma 70 uslužbenci. Ciper, ki ima precej manj prebivalcev od njiju, ima 78 uslužbencev, navajajo avtorji ter poudarjajo, da ni očitne povezave med bogastvom države in velikostjo predstavništva, saj sta predstavništvi bogatih Luksemburga in Danske med manjšimi.
Prav tako nimajo vse male države malih predstavništev. Belgija, sicer gostiteljica številnih institucij EU, ima tretje največje predstavništvo pri EU, precej večje kot Združeno kraljestvo, Italija in Španija. Litva pa ima precej večje predstavništvo (94 uslužbencev) od Danske (80 uslužbencev), čeprav ima za polovico manj prebivalcev.
Glede na število prebivalcev imajo po navedbah avtorjev poročila velika predstavništva Avstrija, Belgija, Finska, Irska, Litva in Luksemburg, mala pa Danska, Madžarska, Italija, Latvija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo.
Slovenija je na prvem mestu po številu uslužbencev, napotenih z ministrstev, teh je 99 odstotkov. Ni presenečenje, da je najmanj napotenih na belgijskem stalnem predstavništvu. Najpogosteje napotitev traja štiri leta, Slovenija in Češka izstopata po nekoliko daljših, trajajo približno štiri leta in pol. Nemčija, Finska in Litva pa izstopajo po krajših napotitvah.
Vpliv države je sicer težko meriti, a avtorji menijo, da nekatere male države omenjene pametne strategije uporabljajo precej bolje kot druge, ugotavljajo velike razlike med malimi državami, ko gre za velikost in sestavo njihovih stalnih predstavništev v Bruslju, ter izpostavljajo, da države z malo prebivalci niso nujno mali igralci v bruseljski igri.