Ustavni pravnik Jurij Toplak glede koalicijskega ali opozicijskega statusa Levice opozarja, da je to definiranje in tolmačenje poslovnika notranja stvar DZ. Ne glede na sporazume in pogodbe je bistveno predvsem ravnanje poslancev v DZ. A za demokratičnost Slovenije in DZ je bolje, da poslanci ne smatrajo Levice za opozicijsko stranko, je ocenil.
Toplak, ki je tudi predstojnik katedre za ustavno pravo mariborske pravne fakultete, je v pravnem mnenju, ki ga je naročila LMŠ, podal ocene glede nekaterih ustavno-pravnih dilem, povezanih z DZ in volitvami predsednika vlade.
Glede opredelitve koalicije in opozicije je pojasnil, da poslovnik DZ teh pojmov ne definira, pri razdeljevanju mest in pristojnosti pa večkrat omeni “poslanske skupine vladajoče koalicije” ali “opozicijske poslanske skupine”. “Poslanci morajo torej sami odločiti, katere bodo smatrali za koalicijske in katere za opozicijske poslanske skupine in poslance, pri tem pa morajo slediti uveljavljenemu pomenu izraza ‘opozicija’ in sistemu parlamentarne demokracije, ki ga zapoveduje ustava,” je navedel.
Ker v poslovniku ni definicije opozicije, se lahko opremo na razumevanje opozicije v strokovni literaturi, pojasnjuje Toplak. Izraz “oppose” pomeni nasprotovati, opozicija so tisti poslanci, ki nasprotujejo vladi in ne podpirajo vlade. Ne glede na sporazume, dogovore ali pogodbe – bistveno je predvsem ravnanje poslancev v DZ, izpostavlja. Če poslanska skupina glasuje za predsednika vlade in ministre ter podpira predloge vlade, ta poslanska skupina ni opozicija, saj ne nasprotuje.
Za parlamentarno demokracijo ni dovolj, da ima volitve in parlament, ampak ima v njej tudi opozicija del moči in pristojnosti v parlamentu, je dodal. Skladno s tem ciljem tudi poslovnik daje nekaj moči in pristojnosti opozicijskim poslancem in poslanskim skupinam. Če bi poslanci dodelili mesta, namenjena opoziciji, stranki, ki glasuje za predsednika vlade, za ministre in za preostale predloge vladajoče stranke ter v pretežnem delu podpira vladne predloge, to vodi v navidezno in simulirano parlamentarno demokracijo.
Poslanci, ki so de facto partnerji vlade, niso opozicija. Če pride zaradi imenovanja takšnih poslancev na mesta, namenjena opoziciji, težko govorimo o parlamentarni demokraciji in takšno imenovanje bi tudi lahko bilo neskladno z ustavo. Za demokratičnost Slovenije in DZ je vsekakor bolje, da poslanci Levice ne smatrajo za opozicijsko stranko.
Glede opozoril nekaterih, da je treba na petkovi seji glasovanje o kandidatu za predsednika vlade izpeljati do polnoči, pa je Toplak zapisal, da poslovnik DZ določa, da se volitve opravijo najpozneje sedem dni po preteku roka za vložitev kandidatur, kar se torej izteče v petek.
Poslovnik po njegovih navedbah ne razlikuje med volitvami in glasovanjem. “Volitve so daljši proces, ki vključuje več faz, med katerimi poslovnik omenja predstavitev programskih zasnov vlade in vlade,” je pojasnil. Če se postopek volitev predsednika vlade začne znotraj roka, pa se ta postopek zavleče prek polnoči v naslednji dan, Toplak pritrjuje stališču, da je takšna izvolitev veljavna in skladna z ustavo.
V zvezi s fotografiranjem glasovnic, nadziranjem glasovanja in pisanja po glasovnicah pri volitvah predsednika vlade pa je Toplak pojasnil, da ustava predpisuje tajno glasovanje in da te pravice do tajnega glasovanja poslancu ne sme kršiti nihče ali nanj vplivati s silo, grožnjo ali podkupovanjem, da razkrije svoj glas. “Lahko pa se vsakdo sam odreče vsaki svoji pravici, tudi pravici do tajnega glasovanja. Vsak poslanec torej lahko razkrije svoj glas, če to želi,” je prepričan ustavni pravnik.
Politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Tomaž Deželan pa je glede sestave parlamentarnih komisij – te so namreč tudi odvisne od razdelitve na koalicijo in opozicijo – ocenil, da je to poslovniški problem, a hkrati meni, da “v tem primeru ne moremo govoriti o pozicijski, temveč o opozicijski stranki”. Po njegovem mnenju bo Levica le še bolj zahtevna opozicija, saj bo imela na voljo informacije in tudi vpogled v stvari, ki gotovo ne bodo znane SDS in NSi.
Tudi glede zastavljanja poslanskih vprašanj predsedniku vlade, ki jih navadno zastavijo tri opozicijske in ena koalicijska poslanska skupina, Deželan meni, da da bo brez dileme tukaj Levica opozicija in bo lahko samo še bolj argumentirana. Hkrati je ne bo mogoče odpraviti s pavšalnimi odgovori.
Glede vprašanja manjšinske ali večinske vlade pa politolog opozarja, da je ključno vprašanje, ali ima mandatar ves čas na voljo za svojo mizo, na sejah vlade, večino glasov v DZ. “Tega nima, zato bo vedno odločitev o ključnih stvareh potekala, poleg znotraj tega foruma, še nekje drugje. In to je kakovostno drugačna okoliščina, ki lahko opredeljuje to vlado kot manjšinsko,” je ocenil. Kot je dodal, volivci nimajo “pokrite” relacije med vlado in Levico, ne bo javnosti dostopnih zapisnikov, magnetogramov, torej bo odprt nov forum. “In tovrstna asociacija, čeprav so tudi poprej že obstajale, definira to vlado kot manjšinsko,” je dodal za STA.
