Zaradi očitkov storitve kaznivih dejanj na področju zdravstva so vložene štiri obtožnice zoper skupno 32 fizičnih in pet pravnih oseb ter en obtožni predlog zoper eno fizično osebo, so danes pojasnili na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT). Ni pa bila še v nobeni zadevi razpisana glavna obravnava, zato v teh primerih tudi še ni nobene sodbe.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za STA pojasnili, da obtožnice zaradi postopkov še niso pravnomočne. Kot primer so navedli, da obtožnica zoper 15 oseb, domnevno vpletenih v korupcijsko afero s podkupovanjem zdravnikov, zaradi česar so konec leta 2013 potekale hišne preiskave, in je bila vložena 6. avgusta letos, še ni pravnomočna, saj še vedno potekajo vročanja obdolžencem. Nekateri, ki so obtožnice prevzeli, pa so nanje že vložili pritožbe. Zato je težko napovedati, kdaj bo obravnava lahko razpisana.
Na SDT so sicer po četrtkovih hišnih preiskavah v povezavi s sumi domnevno spornih poslov pri nabavi žilnih opornic poudarili, da primere, povezane z domnevnimi zlorabami in korupcijo v zdravstvu, obravnavajo prioritetno. Tožilci, ki delajo na teh zadevah, pa so v največji možni meri razbremenjeni dela na drugih zadevah.
Kot so še zapisali, so dokaze, na podlagi katerih so lahko pridobili sodne odredbe o hišnih preiskavah v zvezi s spornimi nabavami žilnih opornic, zbirali iz večjega števila virov. Pridobivanje dokazov za izdajo konkretne odredbe je bilo vezano tudi na pridobivanje dokazov iz postopkov drugih organov ter drugih kazenskih postopkov.
Navedli so, da so novembra 2013 prejeli anonimno prijavo glede sporne nabave žilnih opornic in še isti mesec policiji poslali poziv za zbiranje dokazov ter o prijavi obvestili Komisijo za preprečevanje korupcije.
Policija je zbrala in analizirala obsežno gradivo ter SDT tekoče obveščala o stanju zadeve. Hkrati je specializirano tožilstvo v smeri zbiranja potrebnih dokazov sodelovalo tudi z drugimi državnimi organi. Decembra 2015 je policija SDT posredovala poročilo ter jih tako seznanila, da na podlagi zbranih obvestil in pregleda pridobljene dokumentacije ni ugotovila razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, vezanih na očitke iz anonimne prijave.
“V sodelovanju s policijo in drugimi državnimi organi so bili v nadaljevanju na podlagi usmeritev specializiranega tožilstva zbrani potrebni dodatni dokazi, med drugim so se na podlagi odredb sodišča pridobivali tudi potrebni bančni podatki, s katerimi smo utemeljili potrebno stopnjo suma za izvedbo opravljenih hišnih preiskav. Sočasno so se na policiji in tožilstvu preučevali dokazi in dokumentacija, ki so jih zbrali drugi državni organi. Opravljene hišne preiskave predstavljajo del opravljenih aktivnosti v smeri zbiranja potrebnih dokazov, pri čemer predkazenski postopek v zadevi z opravljenimi hišnimi preiskavami še ni zaključen,” so zapisali na SDT.
Poudarili so še, da dokazni standardi, potrebni za opravo hišne preiskave, kot so jih vzpostavila slovenska sodišča in ustavno sodišče, zahtevajo visoko mero konkretizacije. To še posebej drži pri kaznivih dejanjih korupcije, posebej na področju zdravstva, kjer je zbiranje veljavnih dokazov za kazenski pregon še posebej zahtevno. Ob tem so na specializiranem tožilstvu opozorili na nepripravljenost prič za pričanje in prikrit način delovanja, kar terja več časa za preiskovanje in trdno dokazno podlago.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v četrtek na območju policijskih uprav Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto in Celje izvajali hišne preiskave stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki so povezane z domnevno koruptivnimi posli pri nabavi žilnih opornic. Preiskovali so deset ljudi in dve podjetji, nikogar pa niso pridržali.
