Vlada je na današnji dopisni seji na podlagi zakonov o prostovoljstvu in o nevladnih organizacijah sprejela odlok o strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, ki opredeljuje strateške smernice za nadaljnji razvoj obeh področij. Odlok bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
Zakon o prostovoljstvu, ki je začel veljati marca 2011, v prehodnih določbah sicer določa, da je treba strategijo na področju prostovoljstva sprejeti v treh letih. A zaradi povezanosti in prekrivanja področja prostovoljstva z nevladnimi organizacijami so pripravili skupno strategijo, ki celostno naslavlja obe področji. Pravno podlago za sprejetje skupne strategije predstavlja poleg zakona o prostovoljstvu tudi zakon o nevladnih organizacijah, ki je začel veljati aprila letos, so sporočili iz vlade.
Med izzivi, ki jih strategija naslavlja, je denimo razdrobljen nevladni sektor, majhen delež zaposlenih v njem, saj znaša le odstotek, nadalje pregledno in ciljno financiranje nevladnih organizacij in kakovostno organizirano prostovoljstvo.
Med drugim želijo vzpostaviti spodbudno podporno okolje za delovanje in razvoj nevladnih organizacij in okrepiti njihovo vlogo pri načrtovanju in izvajanju javnih politik na lokalni in nacionalni ravni.
Vlada je na dopisni seji v okviru finančnega načrta ministrstva za javno upravo tudi prerazporedila sredstva v višini milijon evrov za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Programi, ki jih razpisujejo generalni direktorati Evropske komisije, agencije Evropske komisije in EU parlament, denimo Ustvarjalna Evropa, LIFE, Obzorje 2020 in Evropsko teritorialno sodelovanje, med upravičene prijavitelje in izvajalce uvrščajo tudi nevladne organizacije.
S finančnim prispevkom za izvajanje projektov, ki jih je odobrila EU, naj bi spodbudili povezovanje in partnersko sodelovanje nevladnih organizacij v mednarodnih projektih in okrepili njihove operativne zmogljivosti. Poleg tega naj bi omogočili prenašanje dobrih praks na posameznih vsebinskih področjih. Uspešno izvedeni projekti pomenijo pozitivne učinke tudi na strani davčnih prihodkov, so navedli na vladi.
Po mnenju društva Asociacija, ki je mreža ustvarjalcev na področju neodvisne kulture, gre za pomemben dosežek, saj bo ta prerazporeditev podlaga za razpis sofinanciranja evropskih projektov za nevladne organizacije. Ta prvi celostni mehanizem v Sloveniji bo po njihovi oceni zagotavljal visok odstotek sofinanciranja pridobljenih projektov, ki v državo prinašajo tako dodatna sredstva iz Evrope kot delovna mesta. “Vsi dosedanji mehanizmi so bili namreč razdrobljeni in niso zagotavljali celostne podpore,” so dodali.
Nevladne organizacije v kulturi so po navedbah društva med najuspešnejšimi v EU pri pridobivanju sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa.
Je pa neodgovorno, da Cerarjeva vlada v odstopu samo nekaj dni pred volitvami dejansko mešetari s financiranjem nevladnih organizacij, med katerimi najbolj izstopajo levičarske organizacije, ki za jutri napovedujejo velike demonstracije. Gre torej za vladno podkupovanje t. i. nevladnih organizacij?
