14.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 17 maja, 2021

Slovenska vojska ima novega načelnika generalštaba – to je brigadir Robert Glavaš

Skoraj natančno mesec dni po imenovanju nove vlade je ta opravila tudi zamenjavo na vrhu Slovenske vojske (SV), saj si vsak obrambni minister na tem položaju želi človeka, ki mu zaupa. Tako je vlada na predlog ministra za obrambo Mateja Tonina na to mesto imenovala Glavaša. Nasledil bo Alenko Ermenc, ki je veljala za edino žensko na tako visokem položaju doslej in tudi edino žensko na čelu vojska članic Nata.
 
Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) brigadir Robert Glavaš, ki bo v ponedeljek še na simbolni ravni prevzel dolžnosti, v SV deluje vse od njenih začetkov. Skozi leta si je pridobil številne poveljniške izkušnje in priznanja za svoje delo, tako doma kot v tujini. Opisujejo ga kot predanega in izkušenega častnika s širokim razmišljanjem.
 
V Slovensko vojsko vstopil leta 1991

Robert Glavaš se je rodil leta 1962, v SV je zaposlen od leta 1991. Vojaško kariero je začel na šoli za rezervne častnike JLA v Zadru, nato pa se je zaposlil v Teritorialni obrambi. Na fakulteti za pomorstvo in promet je opravil specializacijo iz prometnih ved, do imenovanja za načelnika pa je bil na položaju namestnika bivše načelnice Alenke Ermenc. Preden je postal namestnik Ermenčeve, je bil Glavaš poveljnik 1. brigade SV. Z družino živi v Ilirski Bistrici.

Sodeloval je na več mednarodnih misijah. Bil je namestnik načelnika štaba za podporo v Pokrajinskem poveljstvu sil Kfor-Zahod na Kosovu, pa tudi poveljnik slovenskega kontingenta Isaf v Afganistanu in mentor poveljnika 207. korpusa afganistanske vojske. Vodil je različne Natove odbore, povezane z vajami in usposabljanjem.

Med Glavaševimi številnimi izkušnjami v SV je tudi delo na taktični, operativni in strateški ravni doma in v tujini, članstvo v več usmerjevalnih odborih zavezništva, predsedovanje usmerjevalnemu odboru Natovega centra odličnosti v Haggu ter izkušnje iz vodenja in poveljevanja enotam oz. sektorjem tako v domačem kakor tudi v mednarodnem okolju.

Glavaš je prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj. Ponaša se s srebrno in bronasto medaljo generala Maistra, srebrno in bronasto medaljo ter bronasto plaketo SV, medaljo z mednarodnih misij Kfor na Kosovu in Isaf v Afganistanu, pa medaljama predsedovanja EU in medalje italijanske vojske za sodelovanje.

Za načelnika Generalštaba SV ga je vlada imenovala v četrtek, dan pozneje je že prevzel dolžnosti, v ponedeljek pa bo s predajo bojnega prapora Slovenske vojske med Ermenčevo in Glavašem to storil še na simbolni ravni. Obrambni minister Matej Tonin, ki ga je na položaj predlagal, je njegovo imenovanje pospremil z pohvalnimi besedami na račun njegove operativnosti, predanosti in profesionalnosti v minulih kriznih tednih. “Verjamem, da je prava prava izbira za vodenje SV v prihodnje,” je na Twitterju poudaril Tonin.

Da gre za častnika, ki premore širino razmišljanja, pa je ocenil Iztok Prezelj s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki je bil Glavašev mentor ob zaključni nalogi Poveljniško-štabne šole leta 2008.

Glavaš se je v nalogi ukvarjal z varnostnimi razmerami na Balkanu, ki jih je obravnaval z vidika široke paradigme varnosti, saj je v analizo poleg nacionalizmov, ki lahko ponovno povzročijo oborožene konflikte, vključeval tudi organizirani kriminal, korupcijo, begunce in notranje razseljene osebe, je za STA pojasnil Prezelj. Ravno takšna podlaga pa je lahko po njegovi oceni tudi najprimernejša za današnje razmere, ko se pogovarjamo o vključevanju SV v procese varovanja južne meje.

Tudi predsednik republike Borut Pahor Glavaša pozna “kot profesionalnega vojaka s poveljniškimi in drugimi vojaškimi izkušnjami, pridobljenimi tako v domovini kot tudi na dolžnostih v tujini”. Na pogovor bo vrhovni poveljnik Glavaša sprejel prihodnji teden, najpozneje v mesecu dni pa se novemu načelniku obeta tudi povišanje v generalski čin. Pahor je namreč že napovedal, da bo to storil, ko bo prejel predlog obrambnega ministra, povišanja pa navadno potekajo 15. maja, na dan Slovenske vojske.

Kadrovski cilji SV ostajajo neuresničeni

Obdobje Ermenčeve so zaznamovala zlasti opozorila glede pomanjkanja kadrov, oborožitvenih sistemov in opreme ter zaostankov v procesu izgradnje vojaških zmogljivosti. Bivša načelnica je pozivala zlasti k sistemskim ukrepom za izboljšanje statusa pripadnikov in obenem večjo konkurenčnost vojaškega poklica.

Prav tako pa ni bila povsem zadovoljna z dinamiko postopnega dvigovanja proračunskih sredstev za obrambni resor. Tudi v razpravi o proračunih za letos in prihodnje leto je opozarjala, da štiriodstotno povečanje sredstev v letu 2020 sicer lahko usmerijo v izboljševanje pripravljenosti in stabilizacijo dosežene stopnje razvoja. Ne zagotavlja pa takšna višina sredstev tudi potrebnega razvojnega preboja, je povedala.

Odmevne pa so bile tudi nekatere kadrovske odločitve bivše načelnice, zlasti zamenjava na čelu poveljstva sil. Miha Škerbinc je namreč položaj poveljnika moral zapustiti zaradi domnevno neprimernega javnega omenjanja načelnice. Interpretacije njegovega ravnanja so vse do danes ostale različne.

Je pa dogodek močno odmeval tudi v političnih krogih, vključno z ostro izmenjavo obtožb o zlorabah položaja med nekdanjim obrambnim ministrom Karlom Erjavcem in sedanjim ministrom, tedaj predsednikom komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Toninom. Zoper nekdanjega ministra je del tedanje opozicije vložil tudi interpelacijo, a jo je Erjavec prestal.

Luč sveta je za časa Ermenčeve vendarle ugledala tudi dolgo pričakovana bela knjiga o obrambi, ki naj bi začrtala smernice dolgoročnejšega razvoja SV. A ob številnih kritikah, ki so jih glede omenjenega dokumenta izražali tudi predstavniki tedaj opozicijske NSi, iz katere prihaja novi obrambni minister, je vprašanje, v kolikšni meri bi lahko tudi v novi vladi ostala aktualen dokument.

Tonin za izvzetje SV iz enotnega plačnega sistema

Gotovo pa eden osrednjih ciljev, ki ga omenja dokument, ostaja izziv tudi za novega ministra in novega načelnika generalštaba. To je kadrovska okrepitev SV, ki se tudi v obdobju Ermenčeve ni izboljšala. Po podatkih iz marca letos je bilo v SV skupno 7013 pripadnikov, od tega 6353 pripadnikov stalne sestave in 660 pripadnikov pogodbene rezerve. To je skoraj 3000 manj od načrtovanih 10.000 pripadnikov.

Tonin rešitve med drugim vidi v izvzetju SV iz enotnega plačnega sistema. Po njegovem mnenju je namreč sistem preživet, saj ne povzroča težav le v obrambi, pač pa na drugih področjih. Napovedal je tudi prizadevanja za ureditev položaja vojakov po 45. letu starosti in izrazil podporo obveznemu služenju vojaškega roka, česar pa ni mogoče storiti čez noč.

Kot je poudaril, želi v vojsko privabiti zlasti tiste mlade, ki si tega res želijo. “K nošenju orožja ne bo prisiljen nihče, ki tega ne želi. Brez ljudi pa tudi Slovenske vojske ne bo,” je dejal v predstavitvi pred matičnim odborom pred prevzemom ministrskega položaja. Prioriteta glede mednarodnih operaciji in misij pa bo po njegovih besedah krepitev prisotnosti na Balkanu.

Prezelj: Novega načelnika čaka tudi odločitev o obliki delovanja SV na meji

Obramboslovec Iztok Prezelj z ljubljanske fakultete za družbene vede pa poleg ureditve sistema popolnjevanja ter zadrževanja kadra izzive nove ekipe v vrhu obrambne politike vidi tudi v razvoju SV v smeri povečanja sposobnosti delovanja v različnih varnostnih scenarijih ter v modernizaciji v smeri oblikovanja dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin.

Prav tako se bo novi načelnik moral odločiti, kaj z uporabo vojske na južni meji. “Sama aktivacija vojske po 37. členu bo postavila vojsko v situacijo, ko bo imela določene naloge, hkrati pa premalo pooblastil – v duhu brezzobega tigra,” je za STA opozoril Prezelj. Med pomembnimi bo tudi odločitev, koliko bo SV dejansko investirala v izgradnjo kibernetskih obrambnih zmogljivosti.

“Vsi ti cilji pa so seveda odvisni od zastavljenega povečevanja sredstev za obrambo. Če se ta sredstva ne bodo povečala, bo večina ambicij ogrožena,” ugotavlja Prezelj.

Glede pozicioniranja SV v nacionalnem in mednarodnem okolju pa je Prezelj poudaril, da to zahteva celoviti pristop. V primerih razvoja in profesionalizacije pa se je po njegovem mnenju denimo izkazalo, da takšnega celovitega pristopa nismo sposobni, a ne po krivdi vojske.

“Marsikaj je odvisno od drugih ministrstev, kar pomeni, da se bo moral minister za obrambo resno angažirati pri komunikaciji z njimi. V preteklosti smo opazili kar nekaj težav in nerazumevanja v tovrstnih horizontalnih sodelovalnih procesih,” je še opomnil Prezelj.

Ocena pripravljenosti SV tokrat verjetno v začetku maja

Kakšno stanje SV bosta podedovala novi načelnik generalštaba in minister Tonin, bo sicer znano že zelo kmalu. V aprilu namreč vrhovni poveljnik oboroženih sil oz. predsednik republike ponavadi razkrije oceno pripravljenosti vojske. V SV so za STA pojasnili, da bo ta zaradi menjave vlade in načelnice generalštaba znana nekoliko pozneje, verjetno ob koncu meseca ali v začetku maja.

Lanska povprečna ocena pripravljenosti, ki velja za predhodno leto, torej za leto 2018, je bila za delovanje v miru zadostna, za delovanje v vojni pa nezadostna. Predsednik republike Borut Pahor je ob prejemu poročila predlagal zlasti razmislek o zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti. Tudi vrhovni poveljnik je kot ključni težavi, ki vplivata na oceno pripravljenosti, tako za delovanje v miru kot v izrednih razmerah in v vojni, prepoznal popolnjenost enot s kadri, oborožitvijo in opremo.

Zadnje novice

Sorodne vsebine