Generalštab Slovenske vojske v poročilu o pripravljenosti SV ocenjuje stopnjo zmožnosti za delovanje v miru s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa nezadostno, je ob prejemu poročila pojasnil predsednik republike Borut Pahor. Pahor predlaga razmislek o zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti.
SV po Pahorjevih besedah izvaja vse naloge v skladu z zakonom o obrambi, težave pa ima pri zagotavljanju zmogljivosti za delovanje v operacijah največje intenzivnosti. Ključni težavi, ki vplivata na oceno pripravljenosti, tako za delovanje v miru kot v izrednih razmerah in v vojni, sta po njegovih besedah popolnjenost enot SV s kadri, oborožitvijo in opremo.
Finančna sredstva, kot eden ključnih pogojev za zagotavljanje delovanja in pripravljenosti SV, so se sicer v zadnjih treh letih povečevala, a Generalštab SV v poročilu ocenjuje, da je bil vpliv dodatnih finančnih sredstev na zahtevano pripravljenost vojske minimalen. Vsekakor pa je dvig finančnih sredstev razen investiranja v kadre omogočal bistveno večje vlaganje v usposabljanje enot in zagotavljanje določenega deleža osnovne opreme, je po prejemu poročila, ki sta mu ga predstavila obrambni minister Karl Erjavec in načelnica Generalštaba Alenka Ermenc, povedal vrhovni poveljnik obrambnih sil.
Je pa ob tem izpostavil, da je pripravljenost enot za delovanje v mednarodnih operacijah in misijah na najvišji ravni. Slovenska vojska je s svojimi aktivnostmi pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ključen akter v sistemu nacionalne varnosti, je poudaril.
Pahor predlaga razmislek o sprejemu zakona o sistemskem financiranju nacionalne varnosti, s katerim bi zagotovili pravno podlago za premišljeno posodobitev vseh institucij sistema nacionalne varnosti ob dolgoročnem stabilnem zagotavljanju potrebnih finančnih virov. O tem in drugih izzivih krepitve nacionalne varnosti se bo še ta mesec posvetoval s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, je še napovedal Pahor. Predsednik države še meni, da je priprava t. i. bele knjige, ki jo načrtujejo na ministrstvu za obrambo, lahko dobra podlaga za vzporedno pripravo zakona.
Tudi po Erjavčevi oceni naj bi bela knjiga odgovorila na vprašanja, kaj je treba storiti za dosego ciljev zakona o obrambi. Erjavec je sicer poudaril, da SV izvaja vse naloge, določene z zakonom o obrambi, oz. tudi tiste, ki jih nalaga vlada, nadpovprečno pa izvaja naloge na misijah. Kot Pahor je tudi Erjavec izpostavil, da so naši pripadniki na misijah v miru vedno pohvaljeni kot visoko usposobljeni in profesionalno angažirani. Prav tako SV pohvalno izvaja naloge v primeru naravnih in drugih nesreč ter pri tem izpolnjuje pričakovanja naših državljanov. Minister je izpostavil še izpolnjevanje nalog SV tudi v primeru izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči.
Medtem pa je tudi Erjavec opozoril, da SV ne dosega zmogljivosti za vojaške operacije najvišje intenzivnosti, torej v vojni. “K sreči jih ni treba izvajati, saj se ne soočamo z neposrednimi grožnjami,” je dejal Erjavec, a opozoril, da se je tudi v tem smislu mednarodno okolje zelo spremenilo in smo soočeni z novimi grožnjami. Izpostavil je varovanje državne meje zaradi masovnih migracij ter kibernetske grožnje.
V beli knjigi bodo, kot napoveduje minister, opredelili modernizacijo in zmogljivost SV ter njeno strukturo, kar bo dobra podlaga vsaj za srednjeročni obrambni program. Po njegovih navedbah želijo doseči čim širši politični konsenz glede razvoja SV ter čim večje soglasje v strokovni javnosti. Minister je izpostavil tudi zavezo za povečevanje obrambnih izdatkov, ki bo omogočalo razvoj SV, pri čemer je kot dva ključna problema izpostavil pomanjkanje kadrov in opreme, ki je iztrošena. “Prepričan sem, da lahko s temi koraki z optimizmom pričakujemo, da bodo ocene pripravljenosti SV na višji ravni, kot so trenutno,” je sklenil minister.
Tudi po besedah načelnice Ermenčeve na oceni vplivajo pomanjkanje kadrov, oborožitvenih sistemov in opreme ter zaostankov v procesu izgradnje vojaških zmogljivosti. V letu 2018 se je sicer postopno nadaljevalo povečevanje finančnih sredstev za SV, z dodatnim denarjem pa so stabilizirali doseženo stopnjo razvoja na nekaterih področjih, kljub temu pa povečanje ni omogočilo odprave nakopičenega izpada sredstev od krize dalje, je poudarila načelnica Generalštaba.
Predvsem je izpostavila nezadostno število pripadnikov SV in njihovo slabo starostno strukturo. To je po njenih besedah za SV vse večji problem, ki lahko brez celovitih sistemskih ukrepov v naslednjih letih izniči pozitivne učinke modernizacije in povečanja finančnih sredstev.
Kljub temu, da pripravljenost SV še ni na ustrezni ravni, pa je Ermenčeva prepričana, da jo je mogoče na posameznih elementih izboljšati že kratkoročno, bolj celovito pa v daljšem časovnem obdobju. Pri tem pa niso vse rešitve v pristojnosti SV, pač pa zahtevajo celosten pristop na nacionalni ravni.
