Poslanci SDS so danes v postopek DZ vložili predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero bi 40 odstotkov katastrskega dohodka v davčni osnovi, kot je za lani predvidelo prehodno obdobje, ostal trajen ukrep. Enak predlog SDS je DZ januarja letos zavrnil.
Julija 2016 sprejeta novela zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka predvideva, da se v letu 2017 v davčno osnovo katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti 40 odstotkov, v letu 2018 v višini 55 odstotkov, v letu 2019 v višini 75 odstotkov, z letom 2020 pa v višini 100 odstotkov.
V SDS predlagajo, da bi se prehodna določba, po kateri sta se v letu 2017 katarski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj v davčno osnovo pripisala v vrednosti 40 odstotkov, določila kot trajna določba.
Katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj, ki sta se 1. januarja 2018 oz. se bosta 1. januarja 2019 vsem kmetijskim in gozdnim zemljiščem v zemljiškem katastru oz. vsem čebeljim panjem pripisala v višini 55 odstotkov oz. 75 odstotkov, pripišeta v višini 40 odstotkov.
“Glavni cilj predlaganega zakona je določitev pravične in razumne oz. zmerne davčne obremenitve slovenskih kmetov,” so zapisali v predlogu.
Ocenjujejo, da bi se zaradi ukinitve prehodnega obdobja katastrski dohodek za leto 2018 glede na leto 2017 znižal za okoli 11 milijonov evrov, v letu 2019 glede na leto 2018 še za 15 milijonov evrov in v letu 2020 glede na leto 2019 za dodatnih 19 milijonov evrov. Skupno bi bil tako katastrski dohodek, zajet v obdavčitev z dohodnino, v letu 2020 za okoli 45 milijonov evrov nižji od sedanjega.
Sprememba bi imela po oceni SDS posledice tudi na prihodke iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Pravijo, da se število zavezancev, ki so člani kmečkih gospodinjstev, ki bi presegli minimalno zavarovalno osnovo, ne bi povečalo. Znižanje prihodkov iz naslova prispevkov za socialno varnost je pričakovati le pri zavezancih, ki plačujejo prispevek od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč. Tako ocenjujejo, da bi se prihodki iz naslova prispevkov za socialno varnost znižali za okoli 70.000 evrov, so zapisali v predlogu novele.
Iz SDS so dodatno sporočili, da se proračunska in evropska sredstva za izvedbo ukrepov kmetijske politike dejansko nižajo, da se delež stroškov v strukturi prihodka slovenskega kmeta viša, da dohodek slovenskih kmetov pada in da se s tem slabša njihov dohodkovni oz. socialni položaj. Posledica tega je tudi čedalje slabša starostna struktura delovne sile na družinskih kmetijah, saj se mladi zaradi slabega dohodkovnega oz. socialnega položaja kmeta ne odločajo za kmetovanje.
Dodali so, da je novela iz leta 2016 bistveno poslabšala socialni položaj večine kmetov, saj se jim zaradi zvišanja katastrskega dohodka povečajo obveznosti iz naslova dohodnine in socialnega zavarovanja ter zmanjša obseg pravic iz javnih sredstev.
Poslanci SDS so predlog novele z enako vsebino vložili že decembra lani, januarja ga je nato DZ ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.
Vlada je takrat ocenjevala, da rešitev, ki jo je z novo metodo uzakonila novela leta 2016 – katastrski dohodek se določa na podlagi ekonomskega računa za kmetijsko gospodarstvo, ne več na podlagi sistema kalkulacij – zagotavlja zmerno in pravično davčno obremenitev kmetov, uveljavitev predloga SDS pa da bi vodila v bistveno zmanjšanje davčnih obveznosti in s tem v ustavno sporno bistveno ugodnejšo obravnavo dohodkov kmetov glede na druge zavezance, ki opravljajo dejavnost.
Vlada je poudarila, da namen novele ni bil povečanje davčnih obremenitev kmetov, ampak jih bolj primerljivo umestiti v sistem javnih dajatev in pravic. Določanje katastrskega dohodka po prejšnji metodologiji je po takratnih navedbah vlade povzročila velika odstopanja – do leta 2011 je delež dejanskega dohodka, zajet v katastrski dohodek, zmanjšal pod 30 odstotkov, do leta 2016 pa pod 15 odstotkov.
