Piše: Spletni časopis
Da bi država prihranila skoraj tristo tisoč evrov že letos, prihodnja leta pa še krepko več, je vlada poslancem predlagala ukinitev državne izposojevalnice deset tisoč prenosnikov, ki so obstali v skladišču v Logatcu.
Vlada je predlagala tudi nujni postopek odločanja, da bi preprečila težko popravljive posledice za državo v visokih stroških. A sta stranki Levica in SD na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič prejšnji teden nujni postopek, da bi se čim prej izognili nepotrebnim stroškom, svoji lastni vladi onemogočili. Za je bila le Svoboda in predstavnik narodnosti.
O predlogu nujnega postopka, da bi preprečili še večjo finančno škodo, je Janez Cigler Kralj iz NSi povedal: “V Novi Sloveniji smo opozarjali, da to ne bo šlo, da so ti računalniki bili nesmotrno kupljeni, da ni pravnih podlag za njihovo razdelitev in tako naprej. Še vedno se s tem ukvarjamo. In zdaj želite po nujnem postopku razveljaviti vse podlage, ker niso primerne. Mislim, neverjetno, ne morem verjeti, to je šlamastika, to je norčevanje iz javnih financ, iz državljanov in iz vsega, kar je s tem povezano.
Iz Levice pa je Matej Tašner Vatovec tako napovedal, da bodo posojanje z leve še branili ne glede na ceno za davkoplačevalce in težko popravljivo škodo za državo in da bodo onemogočili tudi nujni postopek:
“Veliko smo se pogovarjali o teh računalnikih, tudi o vseh očitkih, ki so leteli na kolegico Stojmenovo Duh. Vsakič smo poudarili, da je ta ukrep smiseln in da naj tudi ostane. Iz tega vidika mislim, da je ta trenutek preuranjeno ukiniti ta mehanizem, oziroma ta ukrep, dokler nimamo alternative, oziroma predloga, s katerim bi to nadomestili, tako da se bom pri nujnem postopku vzdržal.”
To bo že tretja sprememba zakona o spodbujanju digitalne vključenosti v času te vlade, s katero so poslanci Svobode, SD in Levice po prevzemu oblasti uzakonili precej noro zamisel, kako bodo z obsežnim državnim posojanjem prenosnikov digitalizirali socialno šibke.
Praksa je pokazala, da so bile rešitve, ki so jih vladni poslanci uzakonili in že doslej večkrat popravljali, neizvedljive in drage. Računalniki so obstali v skladišču. Velikanski pa je strošek državno vodenega posojanja prenosnikov deset tisočim po državi, ki ga zaradi tega zdaj vladajoči ukinjajo po dveh letih neuspešnega eksperimentiranja, da bi preprečili milijonsko škodo. Ki so jo povzročili.
Pred poslanci je predlog, da bi deset tisoč socialno šibkim s prenosniki, ki so jih dobili na posodo od “javnega sklada”, te zdaj podarili, da ne bi bilo več sitnosti z državno izposojevalnico in velikanskih povezanih stroškov. S tem bi odpadla tudi potreba po inšpekcijskem nadzoru rabe izposojene opreme in obsežnem administriranju.
Iz vlade so tako pojasnili, kakšne bo finančni prihranek za leto 2025, če ukinejo delovanja svojega javnega sklada za posojanje: “Približno 294.000 evrov.” In dodali: Glede na to, da bo mehanizem prenehal z delovanjem, bodo prihranki tudi v letu 2026, ne le v letu 2025. In to po 700.000 evrov v nadaljnjih letih. Tako vlada to zapiše:
Ko so iz vlade Roberta Goloba v začetku leta 2023 mehanizem javnega posojanja predlagali, vladajoči poslanci (Svobode, SD in Levice) pa uzakonili, so zapisali, da bo državo letno ta stal 35.000 evrov.
Iz vlade so na kolegiju pojasnili, da so doslej razdelili osem tisoč prenosnikov. In še ne vseh deset tisoč.
“Zmotili” so se dramatično. Kot običajno.
Tako so napovedali finančne posledice mehanizma za posojanje prenosnikov socialni šibkim:
Uzakonili so povsem napačno finančno ocenjene rešitve in to na način, da prenosnikov sploh ni bilo mogoče razdeliti, poslanci Svobode, SD in Levice, proti so bili iz SDS in NSi. Večkrat, ker so model, ko so je pokazalo, da ne deluje, dopolnjevali. Zdaj ga ukinjajo.
Tako:
object (27)Prenos
