Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Očitek vlade, da kandidata za delegirana tožilca nista bila najbolj primerna, je bil očitno povsem upravičen. Zataknilo se je namreč že pri njunem vlaganju tožbe, Upravno sodišče je namreč tako tožbo kot tudi predlog začasne odredbe zavrglo. So pa kandidatoma v bran priskočili v RTV Odmevih in poklicali pravnika Rajka Pirnata, ki ravno tako ni bil povsem prepričan, kako naj se loti svoje naloge, za katero je bil vpoklican. “Možno je celo, da zoper ta sklep vlade res ne bo mogoče doseči varstva v upravnem sporu,” je moral priznati.
“Sodišče njune tožbe ni zavrglo, ker bi se strinjalo z vsebino spornega sklepa vlade,” je poudarila voditeljica Odmevov na RTV SLO – da si ne bi kdo slučajno interpretiral napačno, torej, da je tožbo kandidatov za delegirana tožilca Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, sodišče zavrnilo zato, ker bi se strinjalo z vlado. S tožbo nista uspela zato, ker sta jo vložila prezgodaj, vlada ju namreč še ni uradno seznanila, da je postopek njunega imenovanja razveljavila. No, o njuni tako zelo osnovni napaki, ki si jo kandidata za delegirana tožilca pravzaprav ne bi smela privoščiti, v Odmevih niso razpravljali, so pa omenili, da se bosta o nadaljnjih korakih posvetovala z odvetnikom.
Dr. Rajko Pirnat, ki je gostoval v Odmevih, je povedal, da je bila njuna vložitev tožbe “nekoliko preuranjena”, sta se pa oba z voditeljico strinjala, da sta sicer vročitev odločbe od vlade zahtevala – Pirnat je temu dodal, da bi se morala v tem primeru poslužiti tožbe zaradi molka organa. Ali je vlada dolžna poslati sklep obema tožilcema, je vprašala voditeljica, na kar je Pirnat odgovoril, da bi ga po njegovem mnenju morala – ob tem se je sicer tudi njemu porajalo nekaj dvomov, sploh glede tega, ali gre za upravni akt, nato pa se je popolnoma zapletel.
Pirnat tudi ni bil povsem prepričan, kakšne vrste tožba bi bila uspešna – saj biti javni funkcionar oziroma delegirani javni tožilec seveda ni ustavna pravica. “Možno je celo, da zoper ta sklep vlade res ne bo mogoče doseči varstva v upravnem sporu,” je nato priznal. Taka je pač pravna ureditev, ki temelji na subjektivnem upravnem sporu, tisti ki je prizadet v svoji osebni pravici, mora imeti možnost tega varstva. Nikakor pa ni upravni spor sredstvo, s katerim bi se zagotavljala objektivna zakonitost delovanja vlade.
Foto: Zajetlje zaslona
Na tem mestu se je potrebno vprašati, kako kvaliteten je recimo generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je izgubil čez dvajset obtožnic zoper Franca Kanglerja in postal za nagrado generalni državni tožilec. Tu je potem še Miro Cerar, znameniti ustavni pravnik, ki je narobe tožil Hrvaško na Evropskem Sodišču, ki se je izreklo v tem primeru za nepristojno. Glede na to, da smo imeli blamaž že dovolj, je razumljivo, da si vlada želi preprečiti ponovno blamažo Slovenije, ki bi jo ta verjetno doživela, če bi v Bruselj poslala dva nesposobna tožilca. Nedvomno je zanimivo opazovati našo javno televizijo, ki jo sicer na žalost plačujemo vsa slovenska gospodinjstva, kako očitno se postavlja na določeno stran in se jo trudi na vse pretege braniti, tudi kadar je povsem jasno, da nimajo prav. Zanimivo je bilo tudi videti, kako so iz prispevka izrezali vpitje Jaše Jenulla minuli petek, ko je izdal “ukaz” policiji, naj odstranijo Rumene jopiče. Gre torej za povsem enostransko poročanje, bolje rečeno propagando, ki pa jo žal plačujemo tudi tisti, ki bi si želeli nekaj več objektivnosti.
