Včeraj smo na Urad Vlade Republike Slovenije (RS) za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) poslali vprašanje, ki je aktualno in javnost skrbi že vse od javnega naročila UOIM za izvajanje celodnevne oskrbe migrantov s prehrano, torej kje bodo lokacije migrantskih centrov.
Preden so nam iz urada poslali odgovore, so nas poklicali in nam zagotovili, da ne gre za migracijskie centre, pač pa za registracijske centre, ki bodo na policijskih postajah oziroma v prostorih mejne policije oziroma v šotorih ob mejnih prehodih, kjer se bo pokazala potreba zanje, če bo prišlo do povečanja migrantskega toka. Tam bodo policisti opravili standardne postopke, ki jih z migranti izvajajo že sedaj, in jih nato poslali naprej oziroma nazaj. Prosili smo, naj nam kratek odgovor na vprašanje pošljejo še pisno, a so nam kljub zagotovilu, da bo odgovor kratek, spet poslali precej dolg spis, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju:
“Kot je Urad Vlade Republike Slovenije (RS) za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) doslej že večkrat javno pojasnil, je Vlada Republike Slovenije (RS) 2. marca 2017 (z odlokom št. 00701-4/2017) ustanovila Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM), ki je pričel delovati 1. junija 2017 in opravlja naloge, določene z zakoni, ki urejajo tujce, mednarodno zaščito in začasno zaščito razseljenih oseb, usklajuje delo in naloge drugih državnih organov, nevladnih, mednarodnih ter drugih organizacij na področju oskrbe in integracije migrantov, spremlja migrantsko problematiko, podaja pobude in predloge za reševanje problematike s svojega delovnega področja.
Osnovna dejavnost urada kot posebne vladne službe, z osrednjo nalogo nastanitve in oskrbe različnih kategorij migrantov, izhaja iz potrebe po usmerjenem in nadzorovanem delovanju na področju oskrbe migrantov, ki vstopijo na ozemlje Republike Slovenije. UOIM kot posebna vladna služba tvorno sodeluje pri izvajanju posameznih nujnih ukrepov zaščite javnega reda in notranje varnosti države. Vlada RS pa je, s posebnim sklepom, UOIM tudi naložila, da v primeru morebitnega povečanja števila prihodov migrantov v Republiko Slovenijo poskrbi zato, da bi se vzpostavili in začeli delovati tudi posamezni sprejemno registracijski centri (na posameznih lokacijah ob državni meji) v sodelovanju s Policijo in Ministrstvom za notranje zadeve, če bi bilo to potrebno glede na razvoj oziroma morebitno povečanje dinamike prihodov migrantov.
Iz sklepa sicer – glede na izkušnje pri obvladovanju prvih množičnih prehodov migrantov preko meje in ozemlja Republike Slovenije ob koncu leta 2015 – izhaja tudi možnost (ali pa priporočilo) za morebitno vzpostavitev sprejemno registracijskih centrov na posameznih lokacijah ob državni meji tik ob mejnih prehodih, če bi bilo to dejansko potrebno oziroma, če bi to kadarkoli v bodoče narekovalo morebitno povečanje števila prehodov migrantov preko državne meje na teh območjih.
Vse postopke presoje in samo končno oceno okoliščin varnostne situacije na celotnem območju Republike Slovenije podaja Policija, ki je kot državni organ za to pristojna. Tako bo tudi dejansko vzpostavljanje sprejemno registracijskih centrov (v kolikor bo to potrebno) odvisno od takratne varnostne ocene in dejanske dinamike gibanja migrantov, ki bi vzpostavitev teh centrov terjalo. Šele glede na sprotno varnostno situacijo oziroma potrebe, ki bi iz nje izhajale, bi bile torej posledično določene
lokacije, prav tako pa njihovo dejansko število, kjer bi se v nadaljevanju ocenilo, da bi bili takšni centri potrebni za zagotavljanje miru, varnosti Republike Slovenije, ohranjanje kakovosti bivanja njenih državljanov in za koordinirano, nadzorovano vstopanje migrantov v Republike Slovenije preko izvajanja postopkov, za katere je pristojna Policija.
Potrebno pa je poudariti, da bi bili sprejemno registracijski centri vzpostavljeni zgolj za potrebe sprejema in nudenja začetnih, najnujnejših oblik oskrbe migrantom ob prihodu v Republiko Slovenijo. Nikakor pa ne bi delovali kot trajnejša nastanitvena kapaciteta za migrante, vlagatelje namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ali prosilce za mednarodno zaščito, kar bi bilo mogoče povsem napačno razbrati iz neresničnih navedb, ki se pojavljajo v zadnjih dneh. Kljub številnim, predvsem pa izčrpnim pojasnilom, ki so bila celo večkrat posredovana na uredništva posameznih medijev in tudi posameznikom, ki so naposled v javnost posredovali zgolj neresnične informacije, brez ali pa s prirejenimi podatki, ki so jih pridobili od UOIM.
Pri tem pa se velja zavedati, da je UOIM kot državni organ (oziroma kot naročnik posameznega blaga ali storitev) dolžan upoštevati in uveljavljati določila veljavnega Zakona o javnem naročanju. Kar pomeni, da je dolžan skladno s pravili, ki jih določa omenjeni zakon, izvesti tudi vse postopke, ki so potrebni zato, da bi se zgoraj navedeni centri lahko dejansko začeli vzpostavljati, če oziroma ko bi bilo to potrebno – v kolikor bi kadarkoli v bodoče to narekovalo morebitno povečanje števila prihodov migrantov in na lokacijah, kjer bi se (v nadaljevanju) ocenilo, da bi bili takšni centri potrebni za zagotavljanje miru, varnosti Republike Slovenije, ohranjanje kakovosti bivanja njenih državljanov in za koordinirano, nadzorovano vstopanje migrantov v Republike Slovenije.
Trenutno so ravno zaradi potreb ob morebitnem vzpostavljanju sprejemno registracijskih centrov na določenih lokacijah ob meji Republike Slovenije (v kolikor bi to bilo potrebno), objavljeni naslednji razpisi, pozivi za oddajo ponudb za javno naročilo:
• Nakup in dobava kovinskih ležišč; vrednost odvisna od ponudbe ponudnika; izvajalec še ni izbran; pogodba se sklepa za obdobje 2 let in se aktivira šele, ko pride do potrebe – sukcesivno naročanje
• Nakup in dobava oblačil, obutve, higienskih potrebščin, vzglavnikov in posteljnine; vrednost odvisna od ponudb ponudnikov; izvajalec/i še ni/niso izbrani; okvirni sporazum se sklepa za obdobje 2 let z možnostjo podaljšanja za 12 mesecev in se aktivira šele, ko pride do potrebe – sukcesivno naročanje
• Izdelava betonskih podstavkov (AB); vrednost odvisna od ponudbe ponudnika; izvajalec še ni izbran; okvirni sporazum se sklepa do izpolnitve predmeta javnega naročila, vendar najdlje za obdobje dveh let – sukcesivno naročanje
• Nakup in dobava vzmetnic; vrednost odvisna od ponudbe ponudnika; izvajalec še ni izbran; okvirni sporazum se sklepa do izpolnitve predmeta javnega naročila, vendar najdlje za obdobje dveh let – sukcesivno naročanje
- · Izvajanje oskrbe s prehrano migrantov
Iz razpisne dokumentacije je sicer povsem razvidno, da si UOIM kot naročnik pridržuje pravico do predčasne prekinitve okvirnega sporazuma tudi v primeru, da posamezni sprejemno registracijski centri dejansko ne bodo vzpostavljeni in posledično potreb po posameznem blagu ali storitvah ne bo. Oziroma drugače, z izbranimi ponudniki bodo sklenjeni okvirni sporazumi, ki dopuščajo možnost, da naročnik ne naroči ničesar, v kolikor ne bo potreb po teh storitvah oziroma blagu. Naročilo bo torej izvedeno zgolj v primeru, da bo potencialna možna lokacija tudi dejansko aktivirana kot sprejemno registracijski center.
Postopek oddaje javnega naročila Izvajanje oskrbe s prehrano migrantov se bo izvajal skladno s tretjo alinejo točke a prvega odstavka 21. člena v povezavi tudi z 97. in 98. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18).
Javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, se odda v skladu z 97. členom ZJN-3, če je vrednost javnih naročil enaka ali višja od mejne vrednosti iz 21. člena tega zakona.
ZJN-3 v 98. členu določa: Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, svojo namero sporoči na enega od naslednjih načinov, razen če bi se lahko za oddajo javnega naročila teh storitev uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave:
- a) z obvestilom o javnem naročilu;
- b) s predhodnim informativnim besedilom ali na infrastrukturnem področju s periodičnim informativnim obvestilom, ki se stalno objavljata. Predhodno informativno obvestilo ali periodično informativno obvestilo se morata izrecno nanašati na vrste storitev, ki bodo predmet oddanih javnih naročil. V obvestilih je treba navesti, da bodo javna naročila oddana brez poznejše objave, vsebovati pa morata tudi poziv zainteresiranim gospodarskim subjektom, naj pisno izrazijo interes;
- c) na infrastrukturnem področju z obvestilom o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, ki se stalno objavlja.
Iz vsega navedenega tako povsem jasno izhaja, da tovrstni centri – kjerkoli na območju Republike Slovenije – nikakor še niso vzpostavljeni oziroma ne delujejo. Niti iz same dokumentacije poziva k oddaji javnega naročila oziroma zbiranju ponudb ne izhaja, da naj bi ti centri že delovali.
Upoštevati je potrebno, da bo posamezno naročilo (blaga ali storitve) dejansko izvedeno zgolj v primeru, da bi bili posamezni centri (na lokacijah, kjer bi se ocenilo, da je to potrebno) tudi dejansko vzpostavljeni, s čimer pa so že vnaprej seznanjeni tudi potencialni ponudniki blaga ali storitev, ki jih je (glede na pravila Zakona o javnem naročanju) potrebno zakonito, pravočasno, predvsem pa transparentno zagotoviti.
UOIM je kot državni organ dolžan upoštevati pravila, ki jih določa Zakon o javnem naročanju in zagotoviti, da vsako blago ali storitev kot naročnik pridobi gospodarno, transparentno in zakonito. Zato je UOIM dolžan z vso možno skrbnostjo zagotoviti, da se po oddaji poziva za oddajo javnega naročila, vsem potencialnim ponudnikom omogočijo vse pravice do enakopravne obravnave njihovih ponudb, da se spoštuje vse zakonsko določene roke za oddajo ponudb, da se zagotovi vse zakonsko določene predpogoje, da se v zakonsko predpisanih rokih izbere najbolj ugodna ponudba v korist Republike Slovenije.
Obenem ponovno poudarjamo, da je UOIM – zaradi vseh navedenih obveznosti – vse potrebne postopke za morebitno vzpostavitev sprejemno registracijskih centrov, v kolikor bi bilo to potrebno, dolžan sprožiti in izpeljati pravočasno, predvsem pa pravočasno zagotoviti vse potrebno, če bi se kadarkoli v prihodnjih dveh letih ocenilo, da bi bili takšni centri potrebni za zagotavljanje miru, varnosti Republike Slovenije, ohranjanje kakovosti bivanja njenih državljanov in za koordinirano, nadzorovano vstopanje migrantov v Republike Slovenije.
UOIM pa brez pravočasno, strokovno in zakonito izpeljanih postopkov za zbiranje in izbiro najbolj ugodnih ponudb za dobavo potrebnega blaga ali storitev (ki bi bili lahko potrebni kadarkoli v prihodnjih dveh letih), kot državni organ ne bo mogel zagotoviti vsega potrebnega za morebitno vzpostavitev sprejemno registracijskih centrov, če bi bilo (glede na razvoj dogodkov, dinamiko gibanja migracijskih tokov kadarkoli v bodoče) v nadaljevanju to kadarkoli tudi dejansko potrebno.
Postopki za zbiranje ponudb za javno naročilo posameznih storitev, blaga, se torej ne sprožajo zato, ker bi to terjalo neko domnevno postavljanje (ali celo že kar delovanje) določenih namestitvenih zmogljivosti za migrante, ki naj bi vse bolj množično vstopali v Republiko Slovenijo na posameznih lokacijah ob državni meji, kot gre na žalost razumeti iz posameznih zapisov, objavljenih v posameznih medijih. Temveč zato, ker je UOIM dolžan ravnati kot skrben gospodar v korist Republike Slovenije in njenih državljanov.
Z vljudnimi pozdravi, UOIM«
