7.7 C
Ljubljana
četrtek, 22 aprila, 2021

Razmere so pod nadzorom, v bolnicah lahko poskrbijo za vse bolnike s covidom, pravi Robert Carotta

Čeprav se število bolnikov s covidom-19, ki se zdravijo v slovenskih bolnišnicah, približuje že 1200, so razmere pod nadzorom, pravi koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta. Glede na to, da se epidemiološka situacija izboljšuje, “moramo zdržati še kakšen dober teden”, ocenjuje Carotta.

 

“Še vedno je vse pod kontrolo,” je dejal na današnji novinarski konferenci. “Če sem pred približno desetimi dnevi govoril, da je 1200 hospitaliziranih bolnikov nekako meja, pri kateri nisem več prepričan, če bo zadeva še lahko delovala, danes lahko rečem, da se je ta meja bistveno dvignila. Imamo 1200 hospitaliziranih in je še nekaj rezerv,” je pojasnil.

Po mirnem vikendu, ko je bilo na novo sprejetih bolnikov v bolnišnice nekoliko manj, je po njegovih besedah ponedeljek odražal epidemiološko sliko izpred 14 dni, torej več kot 150 novih sprejemov. A je bilo tudi prek sto bolnikov odpuščenih iz bolnišnice. Čeprav je število hospitaliziranih veliko, pa Carotto veseli, da število umrlih bolnikov s covidom-19 ne narašča, kar po njegovih besedah pomeni, da zdravstvo vsekakor uspešno deluje.

Pred približno dvema ali tremi tedni so prag, ko so lahko v bolnišnicah poskrbeli za vse covidne bolnike, ki so to potrebovali, presegli na Gorenjskem in Koroškem, pred dnevi pa je plato zgornjih zmogljivosti dosegla murskosoboška bolnišnica. To rešujejo s prerazporejanjem bolnikov v druge regije. Tako trenutno v Murski Soboti v sodelovanju z drugimi bolnišnicami, predvsem ptujske in mariborske, uspešno prerazporejajo vse bolnike, ki potrebujejo hospitalizacijo, je dejal.

Kot je spomnil Carotta, sistem deluje v smislu aplikacije, v katero vsi udeleženci sprotno sporočajo svoje prosto število postelj, število intenzivnih postelj ter umrle in odpuščene iz bolnišnice. Dostop do te aplikacije imajo vsi odgovorni, ki v bolnišnicah zdravijo covidne bolnike, kar jim omogoča pregled prostih zmogljivosti. V primeru potrebe lahko bolnika premestijo, dogovarjanje pa poteka med zdravniki oz. bolnišnicama.

Nekaj besed je namenil tudi gorenjski regiji, od koder prihaja. Poudaril je, da se je ob epidemije znova pokazalo, da Gorenjska potrebuje novo moderno bolnišnico, z večjim številom postelj in pravilno razporeditvijo prostorov.

Opozoril je, da je jeseniška bolnišnica premajhna. Ima približno 200 funkcionalnih postelj za približno 130.000 prebivalcev, po evropskih standardih posteljnih kapacitet na število stalnih prebivalcev pa bi jih potrebovali 600. Poleg tega stavba, zgrajena pred več kot 70 leti, tudi arhitektonsko ne ustreza več sodobnim standardom medicinske oskrbe.

Na začetku drugega vala epidemije so praktično vse bolnike premeščali v druge bolnišnice, problem pa je poleg kadra tudi prostor. V bolnišnici se ob tem izvaja energetska in požarna sanacija, zato so postavili kontejnerje, ki so v funkciji dodatnega oddelka. A, kot pravi Carotta, so inštalacije tam bistveno boljše kot vse inštalacije za kisik, ki jih imajo v stari stavbi.

Na Kliniki Golnik so za covidne bolnike uspeli zagotoviti 60 klasičnih postelj ter 12 intenzivnih, tako da trenutno na Gorenjskem, kjer sicer v zadnjih dneh beležijo ugodnejše trende pri številu okuženih, lahko poskrbijo za vse bolnike, je še pojasnil Carotta.

Vodja covidnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj Primož Horvat pa je na novinarski konferenci predstavil razmere v njihovi bolnišnici in opozoril, da njihovo zdravstveno osebje že več kot mesec dni dela v izjemno težkih pogojih.

S pomočjo civilne zaščite so v juniju po njegovih besedah v ustrezno opremljenem šotoru uredili t. i. sivo cono, v kateri je prostora za do deset bolnikov, ki čakajo na rezultate testiranje. Kot je pojasnil Horvat, že nekaj časa kombinirajo uporabo PCR testov in hitrih testov, kar se je izkazalo kot dobra izbira pri obravnavi bolnikov.

Sicer imajo na covidem oddelku ptujske bolnišnice na voljo 40 postelj za odrasle bolnike, ki so večino časa zasedene, in dve postelji za otroke, intenzivna nega pa premore štiri postelje. Po Horvatovih besedah bi zmogljivost intenzivne nege lahko povečali na šest do osem postelj, če bi imel na voljo dodatni, predvsem negovalni kader.

Na covidnem oddelku bolnišnice so doslej zdravili 140 bolnikov, končali pa 90 obravnav. V intenzivni negi trenutno zdravijo štiri bolnike, pred tem sta jo dva že zapustila. Umrlo je 20 covidnih bolnikov, katerih povprečna starost je bila 85 let in so večinoma imeli pridružene bolezni.

Bolnike, ki so potrebovali intenzivno nego in zanje niso imeli proste postelje, so napotili v druge bolnišnice, tudi v ljubljanski klinični center. Pri tem je Horvat pohvalil dispečerski center, ki skrbi za koordinacijo pri prerazporejanju bolnikov. Kadrovsko pomoč pa so doslej v bolnišnici dobili iz ptujske regije.

Tako so jim na pomoč priskočile medicinske sestre iz ptujskega in ormoškega zdravstvenega doma ter iz ene od zasebnih ambulant. V naslednjih dneh tudi računajo na pomoč dveh zunanjih zdravnikov pri dežuranju. Sicer je trenutno med bolnišničnim kadrom okuženih deset medicinskih sester in ena zdravnica, štirje medicinske sestre pa so v karanteni.

Z novomeške bolnišnice pa so sporočili, da imajo na današnji dan 84 covidnih bolnikov, od tega 15 na intenzivnem oddelku. Skupno pa imajo za te bolnike na voljo 90 postelj, 16 na intenzivnem oddelku. Trenutno je okuženih in v karanteni približno 80 zaposlenih. V bolnišnici pa jim pomagajo tudi tri upokojene medicinske sestre in trije študentje višjega letnika Zdravstvene fakultete.

Zadnje novice

Sorodne vsebine