V letošnjem letu je bilo v Sloveniji testiranih več kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuženi z virusom Zahodnega Nila. Okužbo z virusom Zahodnega Nila so potrdili pri eni osebi, ki je bila hospitalizirana, a je že odpuščena v domačo oskrbo, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V okviru sistematičnega epidemiološkega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila so v preteklem tednu zabeležili en in do sedaj edini primer v osrednjeslovenski regiji, navajajo na NIJZ. Obolela oseba je že v domači oskrbi v boljšem stanju. Pri ostalih sumih pa so okužbo z ustreznim mikrobiološkim testiranjem izključili.
“Potrditev primera okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji je skladna s pričakovanji, saj se že več kot mesec dni pojavlja v nekaterih mejnih regijah sosednjih držav,” so navedli. Podatki, ki jih zbira Evropski center za spremljanje in preprečevanje bolezni kažejo, da je letošnja sezona te vektorsko prenosljive bolezni intenzivna.
Kot je v izjavi za medije dejala Maja Sočan iz NIJZ, to ni prvi primer virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. En primer so zabeležili leta 2013, še enega pa v letu 2017, a so takrat ugotovili, da se obolela oseba ni okužila v Sloveniji, ampak v Grčiji. “Tako da lahko govorimo šele o drugem našem primeru, ki se je okužil znotraj države,” je dodala.
Po podatkih, zbranih do 30. avgusta, je v državah EU zbolelo več kot 700 ljudi.
Pristojni strokovnjaki in službe delujejo na podlagi načrta odzivanja ob pojavu virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. Odziv temelji na oceni tveganja, ki upošteva razširjenost in intenziteto zbolevanja v Sloveniji in sosednjih regijah. Pomemben element načrta odzivanja je zagotavljanje varne preskrbe s krvjo, saj je virus Zahodnega Nila krajši čas, to je od enega do 11 dni, povečini pa od enega do treh dni, prisoten v krvi okužene osebe tudi, če okužena oseba nima bolezenskih znakov.
Večina oseb, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih, pojasnjujejo na NIJZ.
Kot še dodajajo, je najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, preprečevanje pikov komarjev.
