France Habjan je bil rojen leta 1924, v katoliško usmerjeni družini v Mostah v Ljubljani. V družini je bilo pet bratov, oče je bil po poklicu železničar. Ko so leta 1942 Italijani v Ljubljani začeli z racijami, je bil France aretiran in odpeljan v taborišče Gonars. Po vrnitvi iz taborišča je v začetku leta 1943 nadaljeval šolanje, potem pa se je pridružil vaškim stražam. Poslan je bil v Sela pri Šumberku. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano in se priključil domobrancem. Dodeljen je bil v okraj Novo mesto, v 4. domobranski bataljon. V Žužemberku je bil ranjen v boju in je ostal tri tedne v bolnici.
Ob koncu druge svetovne vojne, maja 1945 je bil France v zaščitnem bataljonu, ki je še nekaj časa ostal v Ljubljani, in se je beguncem na avstrijski Koroški pridružil nekoliko kasneje. Ko so na Vetrinjskem polju izvedeli, da domobrance vračajo v Jugoslavijo, je izkoristil bližino gozda in zbežal. Nastanil se je v taborišču Lienz, od koder se je s prijatelji odpravil v Firence, kjer se je vpisal na gozdarsko fakulteto. Od tam je odšel v Trst in začel po dvomesečnem učiteljskem tečaju poučevati v Gorici, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Mihajlo Bitežnik. Ob delu se je vpisal še na tržaško ekonomsko fakulteto.
Leta 1955 je skupaj z ženo in sinom odšel v Toronto, kjer se mu je rodila hčerka. Družina je zaživela v novem okolju, kar zakonca Habjan nista nikoli obžalovala. France je bil prvi in večkratni predsednik Kanadskega slovenskega kongresa in je deloval tudi v odboru Slovenskega svetovnega kongresa.
Pričevanje je bilo posneto v Torontu, leta 2016. Pogovor je vodil Renato Podberšič. Prisluhnite mu na povezavi:https://zakladnicaspominov-scnr.si/france-habjan/
