6.2 C
Ljubljana
četrtek, 6 maja, 2021

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ, Mario Fafangel: “Vsi moramo drugače ravnati in obvarovati najbolj ogrožene”

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Mario Fafangel je danes povedal, da bodo od nedelje vse odrejene karantene, ne le tiste izdane na mejah, trajale 10 in ne več 14 dni. Kljub 108 potrjenim okužbam v četrtek Fafangel pravi, da je dobro, da se v Sloveniji veliko testira in da “zadaj nimamo ledene gore” okuženih.

Medtem ko je vlada v četrtek sklenila, da se karantena po vstopu v Slovenijo iz držav, ki niso na seznamu epidemiološko varnih držav ali njihovih administrativnih enot, skrajša s 14 na 10 dni, pa bodo očitno karantene s takim časovnim obdobjem podeljevali tudi ostalim.

Fafangel je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je karantena enovit ukrep. “Ni razlike med tisto, ki jo dajejo policisti na meji, in to, ki jo priporočajo epidemiologi,” zato bodo od nedelje priporočali desetdnevne karantene tudi za vse, ki so bili v tesnem stiku z okuženo osebo.

Krajša karantena sicer po njegovih besedah pomeni nekoliko večje tveganje. V desetih dneh po kontaktu z okuženim namreč zboli velika večina tistih, ki sploh zbolijo. Po desetih dneh jih zboli sedem odstotkov, to je na podlagi števila odrejenih karanten v prejšnjih tednih manj kot 10 primerov na mesec oz. manj kot en primer na dan, je povedal. “Desetdnevna karantena je z varstva zdravja še vedno zagotovljena,” je dodal.

Vsi ukrepi, da preprečimo dodatne vnose okužbe v državo, so smiselni, najbolj pa so smiselni ukrepi, da se prepreči širjenje okužbe v državi, je dejal. Gre za nošenje mask, higieno rok, držanje fizične razdalje, uporabo mobilne aplikacije in nezdruževanje v večjih skupinah, je ponovil. Opozoril je, da mora to postati naš nov način življenja, vsaj do odkritja varnega in učinkovitega cepiva.

Med novookuženimi jih je še vedno največ mlajših, starih med 25 in 44 let, ampak je tudi starostna struktura razpršena, starostna piramida pa se pomika navzgor. Okužbe prihajajo tudi v domove za starejše, kar bo dodatno pripomoglo, da se bo starostna struktura dvignila. V večini primerov vir okužb ni znan, je dodal.

“Prešli smo situacijo, ko so problem mladi ali kdor koli. Vsi moramo drugače ravnati in obvarovati najbolj ogrožene – to so zlasti oskrbovanci v domovih za starejše – z ukrepi, ki bodo življenjski tudi za njih,” je poudaril.

Sicer pa se EU po besedah Fafangela približuje številki več kot 60 na 100.000 ljudi v 14-dnevnem obdobju. Približna takšna situacija je bila aprila, “ko je bilo vse zaprto”. Sedaj pa poskušajo najti pot, “ko bomo imeli z drugimi ukrepi družbo odprto in plesali z virusom”. Po njegovih besedah je trenutno vprašljivo, kdo v tem plesu vodi, a “po vsej verjetnosti bomo mi z našimi ukrepi in da delamo kot ansambel”.

V tem ansamblu je pomembno vse, tako kapacitete v zdravstvu, zadostno število epidemiologov, zadostne zmožnosti testiranj, kot tudi ljudje s svojim obnašanjem.

Kljub temu da je bilo v četrtek potrjenih rekordnih 108 primerov okužb, pa Fafangel opozarja, da so to štirje odstotki vseh testiranih. “To je dobro, saj pomeni, da veliko testiramo in da zadaj nimamo ledene gore”.

Po njegovih besedah je ključno, da se hitro in zadosti testira, saj tako ljudje ne širijo okužbe naprej. Če je bil v začetku povprečni čas od prvih simptomov do testa štiri dni, so ga doslej uspeli skrajšati na tri. Če bi ga dodatno skrajšali na dva dneva ali celo en dan, bi lahko epidemiologi polovili 60 odstotkov kontaktov okuženega. S tem se obdrži reprodukcijsko število pri ena in se epidemija več ne širi.

V tem času so uspeli tudi reorganizirati epidemiološko službo, da lahko ugotavljajo v enem dnevu kontakte tudi 100 okuženih. Tako so okrepili vrste epidemiologov, prav tako so v prejšnjem tednu vzpostavili klicni center, v katerem dela 15 študentov medicine in epidemiološko “obdelajo” polovico primerov okužb.

Ti študenti delajo pod nazorom specialista epidemiologa, nameravajo pa zaposliti še dodatne študente, prav tako računajo vzpostaviti še en klicni center, je povedal Fafangel.

Epidemiologi delajo na robu svojih zmožnosti, a delajo dobro, odgovorno in hitro, je danes ocenil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Opozoril je tudi, da razmere po Evropi in v soseščini niso rožnate ter da države sprejemajo nove ukrepe. Kot je dejal, si vlada ne želi, da bi se situacija poslabšala toliko, da bi bili primorani sprejeti dodatne ukrepe. “Le z upoštevanjem medsebojne razdalje, higiene rok in kašlja ter pravilno nošnjo mask bomo ostali solidarna družba. Bodimo odgovorni drug do drugega in drug za drugega,” ponovno pozval.

Zadnje novice

Sorodne vsebine