Predsednik uprave NLB Brodnjak si je zaželel kar 500 tisoč evrov letne plače bruto, in to kljub temu, da so bile delnice te banke nedavno uvrščene na borzo po mizerni ceni, precej dvomljive pa so bile tudi nekatere odločitve uprave v zadnjem obdobju. NLB je tako pod Brodnjakom pričela izvrševati nelegalne sodbe hrvaških sodišč o plačevanju terjatev, prav tako pa je z 80-odstotnim popustom prodala terjatve švicarski družbi in tako številne dolžnike prepustila nemilosti izterjevalcev.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je nadzornikom banke predlagal, naj mu dvignejo plačo z okoli 160 tisoč evrov bruto letno na kar 500 tisoč evrov, so poročali številni mediji, to pa je upravičil s tem, da naj bi toliko znašali prejemki šefov podobno velikih bank. Nadzorni svet banke je zaradi te zahteve naročil analizo prejemkov primerljivih bank in ugotovil, da imajo višje plače vodilni ljudje v več slovenskih bankah, denimo v NKBM ali Hranilnici Lon. Brodnjak se je sicer v preteklosti glasno zavzemal za izvedbo privatizacije, a pri tem so bili v ospredju, kot kaže, njegovi osebni interesi. Pogodba naj bi celo vključevala člen, glede na katerega mu pripada povišica v primeru privatizacije. A pri tem gre še vedno za banko, v kateri ima pomemben lastniški delež država, prav tako pa težko najdemo razloge, s katerimi bi lahko upravičili povišanje plače. Pregledali smo dogajanje v povezavi z NLB v zadnjih letih, šokirani boste, ko boste prebrali, kolikšno škodo smo slovenski davkoplačevalci utrpeli v tem obdobju, ko je banko vodil Brodnjak!
Uprava je pri delni “privatizaciji” NLB iztržila mizerno ceno
Veliko odgovornost za prepozno delno prodajo državnega deleža v NLB po mizerni ceni zaradi otročjega odlašanja seveda nosita vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca, a tudi Brodnjakova uprava ni pripomogla k ohranjanju vrednosti premoženja davkoplačevalcev. Ob vstopu na borzo vrednost NLB ni dosegala niti knjigovodske vrednosti, ki je tedaj znašala 1,51 milijarde evrov oziroma 75,40 evra na delnico. To je le 68 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, ne pozabimo pa omeniti, da pridobljeni znesek v postopku IPO še zdaleč ne pokrije stroška v višini 1,55 milijarde evrov, kolikor smo v NLB z dokapitalizacijami zmetali davkoplačevalci. Za primerjavo: po podatkih portala Yahoo! Finance tržna vrednost britanske HSBC dosega 98 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, švicarske UBS 102 odstotka njene knjigovodske vrednosti, ameriške Wells Fargo 141 odstotkov, uspešna ameriška banka JPMorgan Chase pa s 370 milijardami tržne kapitalizacije svojo knjigovodsko vrednost presega za kar 63 odstotkov!
Brodnjak je z upoštevanjem protipravnih hrvaških sodb deloval nezakonito in ogrozil dodatnih 400 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja
Lansko leto je na novinarski konferenci o nezakonitem plačevanju hrvaških terjatev predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša opozoril, da se lahko hrvaška sodišča pretvarjajo, da pravni red Slovenije in EU ne obstajata, ne more pa se enako obnašati banka v državni lasti ali pa vlada Republike Slovenije, ki je dolžna spoštovati ustavo, zakone in mednarodno pravo. Ob tem je še povedal: “S predlogi dopolnitev tega ustavnega zakona tako predlagamo prepoved kakršnega koli plačila na podlagi nezakonitih sodb hrvaških sodišč. Predlagamo tudi takojšnjo kompenzacijo na podlagi odločitev vlade preko Fursa, če do takšnih izplačil pride, brez sodnih postopkov in kakršnih koli komplikacij. Gre za zaščito slovenskega pravnega reda, deloma mednarodnega prava, predvsem pa za zaščito žepov slovenskih davkoplačevalcev, ki jim grozi še plačilo 400 milijonov evrov za nekaj, kar nikoli ni bila upravičena terjatev do slovenskih davkoplačevalcev.”
Banka je pod Brodnjakovim vodstvom slabo gospodarila s terjatvami in dolžnike prepustila nemilosti izterjevalcev
Na Nova24TV smo že poročali, kako je NLB julija 2016 prodala terjatve več tisoč komitentov v višini 104 milijone evrov. Šlo je za rizične terjatve ljudi, ki svojih obveznosti do banke niso mogli redno plačevati, banka pa se jih je znebila z 80-odstotnim popustom – za vsega 17 milijonov evrov so jih prodali švicarski družbi DDM holding. NLB se je tako na prefinjen način znebila problematičnih kreditov, medtem ko so kreditojemalci postali tarča brezvestnih izterjevalcev. Odločitev je sprejela prav uprava pod vodstvom Brodnjaka, ukrep pa je potrdil tudi nadzorni odbor, ki mu predseduje Primož Karpe.
Uprava Brodnjaka uničila številne družine in povzročila škodo davkoplačevalcem
Usoda prizadetih dolžnikov, med katerimi so tudi povsem običajni ljudje, se je čez noč tako poslabšala, ko je banka julija 2016 nenadoma in brez obvestila prodala za 104 milijone evrov problematičnih terjatev za vsega 17 milijonov evrov. Švicarska družba DDM holding je namreč z veliko silovitostjo začela z izterjavo dolgov slovenskih dolžnikov, pri čemer je v težave z eksistenco spravila številne slovenske družine, vrednost posla pa so pokrili v samo enem letu. Na radijskem programu Val 202 so v prispevku takrat objavili tragično zgodbo slovenske družine, ko je NLB staršema ravno v obdobju izgube obeh služb in ob minimalnemu zaostanku pri plačevanju obveznosti prenesla terjatve na novo družbo, ki jima je kar naenkrat poslala obvestilo o bistveno večjem dolgu, kot sta ga imela prej, pri vračilu dolga pa so jima dali tri povsem nerealne možnosti, ki so bile za družino z majhnimi otroki povsem nemogoče za izpolnitev. Njihovo stanovanje je pristalo na dražbi, podobno usodo pa je delilo več tisoč, govori se celo o deset tisoč komitentih z najetimi hipotekarnimi krediti.
J. Ž./Nova24TV
