13.3 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle: Med osamosvojitvijo je prišlo do formalne spremembe, nismo pa dokončali demokratične preobrazbe, tudi zato ne, ker se takrat nismo odločili za lustracijo

V oddaji Pogovor z osamosvojitelji je tokrat nastopil Lojze Peterle, ki je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki se je oblikovala po osamosvojitvi. Peterle, takratni predsednik krščanskih demokratov je kot strela iz jasnega priletel na prizorišče in zmagal na prvih svobodnih volitvah, medtem ko je njegova stranka požela znotraj koalicije Demos najvišjo podporo volivcev, kar ga je zavezalo k sestavi prve slovenske demokratične vlade. Peterle je v pogovoru poudaril, da se postavljanja prve vlade spominja kot lepo in romantično izkušnjo, saj so bili vsi usmerjeni v isti cilj, a je pri tem poudaril: “Med osamosvojitvijo je prišlo do formalne spremembe, nismo pa dokončali demokratične preobrazbe.” Prav tako je kot eno ključnih napak omenil odsotnost lustracije ključnih nosilcev oblasti.

 

Predsednik prvega demokratično izvoljenega izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle je spregovoril z Rosvito Pesek v oddaji Pogovor z osamosvojitelji. V pogovoru je poudaril, da je bil nad izvolitvijo presenečen, a je bil na funkcijo pripravljen. Čakala ga je zahtevna funkcija, saj je moral v kratkem času nabrati 26 ministrov. “Ko gledam nazaj na tisti čas in primerjam s sestavljanjem kakšne druge vlade, bi rekel da sem doživel romantične okoliščine,” je o sestavljanju takratne vlade povedal Peterle.

Poudarja, da je delal z ekipo, ki je bila usmerjena k cilju brez kakršnihkoli pogojevanj. Ravno enotnost Demosa pa je bila tista, ki je izpolnjevala pogoje, da se je lahko država osamosvojila in izpolnila željene sanje, zato je Peterle še poudaril: “Osamosvojitev Slovenije je naša skupna zadeva, zato je prav, da se je skupaj spominjamo in da ne vnašamo tudi v ta spomin interesov aktualnega političnega trenutka.”

Osamosvojitev moramo ponotranjiti kot vrednoto in biti mora navdih za to, kar bi moralo biti še storjeno
“Mislim, da bi morali bolj ponotranjiti našo osamosvojitev, da bi jo morali videti za večjo vrednoto, in vidim v tem navdih za tisto, kar bi se moralo v Sloveniji še zgoditi. Ta demokratična preobrazba, kot vidimo, še vedno ni dokončana, imamo dejansko še monopole iz tistih časov, monopole različnih vrst,” je opozoril Peterle. Po njegovem mnenju smo z osamosvojitvijo sicer obvarovali zunanje meje, a nismo se še pričeli ukvarjati z našimi notranjimi mejami, ki pa jih še nismo premagali.

Osamosvojitev Slovenije se tako ni dosegla čez noč, bile so potrebne priprave, vsi akterji so morali biti pogumni in sodelovati med seboj. “Doživeli smo zgodovinski in milostni čas, ampak ni šlo samo za srečo. Sreča ni bila dovolj, treba je bilo biti pripravljen, pogumen, morali smo biti zvesti zavezi, s katero smo šli na volitve, in lahko rečem, osamosvojitev smo dosegli, tako kot smo rekli, kot smo obljubili volivcem, druga zgodba pa je seveda, kaj se je dogajalo po osamosvojitvi,” je še poudaril.

Med osamosvojitvijo je prišlo do formalne spremembe, nismo pa dokončali demokratične preobrazbe
Peterle je poudaril, da bo do demokratične preobrazbe potrebno storiti še marsikaj: “Med osamosvojitvijo je prišlo do formalne spremembe, nismo pa dokončali demokratične preobrazbe, tudi zato ne, ker se takrat nismo odločili za lustracijo.” Podobnega mišljenja je bil tudi borec za samostojno državo Jože Pučnik, ki je povedal, da smo sicer spraskali nekaj ometa iz fasade, a je še precej stvari ostalo enakih. Med drugim še poudari, da osamosvojitev ni razdelila Slovencev, kot je to naredila revolucija oziroma kar se je zgodilo v drugi vojni. “Tisto, kar deli, težko praznujemo. Tisto, kar smo pa skupaj v dobro vseh nas in naših potomcev naredili, pa lahko praznujemo in bi si želel, da imamo eno proslavo in da jo tudi skupaj praznujemo,” je še poudaril.

V vladah, ki smo jim bili priča kasneje po osamosvojitvi, je bilo zaznati veliko nestrinjanja, odgovornost pa se je prelagala na nacionalno raven, kjer je zelo težko pridobiti jasno rešitev ali dogovor. “V normalnih okoliščinah je dovolj, če imaš odgovorno vlado, ki ima večino v parlamentu in zadeve izpelje s svojo večino, s svojo odgovornostjo in ni treba za vsako stvar iskati nacionalnega konsenza, ki je tako in tako nemogoč,” je še poudaril.

Osamosvojitev Slovenije ostaja svetla točka
“Zdaj imamo na delu dobro vlado. Skratka, osamosvojitev ostaja tista svetla točka, o kateri nisem nikoli sanjal, da bom ali bi mogel biti predsednik vlade, kot veste, sem to ponudil celo Jožetu Pučniku, ki tega ni sprejel. Ne obžalujem, da sem skočil v to vodo in ta test opravil,” še o svoji izkušnji kot o prvem predsedniku vlade zaključi Peterle. “Mladi zelo malo vedo, kaj se je dogajalo v času osamosvojitve in da zato niso sami krivi, če je tako usmerjen šolski sistem,” je še poudaril na primeru svojega vnuka, ki ga je prosil, če bi lahko v šoli obrazložil zakaj se je osamosvojitev zgodila. Zato bi morali za večjo zavednost in identiteto tudi v šoli vključiti znanje o tem, kaj se je dogajalo med osamosvojitvijo, da bodo lahko mladi samostojno Slovenijo cenili kot vrednoto.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine