Piše: L. B.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 2. julija 2021 objavilo Strateški načrt SKP 2023-2027. V okviru javne razprave, ki traja do 15. avgusta 2021 je bilo organiziranih več razprav namenjenih širši javnosti.
Strateški načrt je krovni programski dokument, ki s predvidenimi ukrepi idealizira prihodnost Slovenije in Evropske unije predvsem z vidika okolja. Pripadniki Društva slovenski kmet menijo, da dokument ne izkazuje razvojne vizije slovenskega kmetijstva in ne odraža strategij razvoja kmetijstva, zato kmetje pričakujejo dopolnitve in spremembe strateškega načrta. »Predlog strateškega načrta je v nekaterih delih resna grožnja slovenski samooskrbi,« je zapisal Rok Roblek v imenu Društva slovenski kmet.
V nadaljevanju so zapisani predlogi in pripombe Društva slovenski kmet na Strateški načrt SKP 2023-2027.
- Premik sredstev iz prvega na drugi steber je nedopusten.
OBRAZLOŽITEV: V prvem stebru se zagotavlja finančno stabilnost kmetij. Prenos sredstev v drugi steber tako poslabšuje dohodkovno varnost kmetij in s tem zmanjšujejo potencial razvoja, hkrati pa tudi črpanje sredstev iz PRP za kmetijsko dejavnost. Sredstva na prvem stebru se učinkovito in enostavno razporedijo med pridelovalce.
- Za program razvoja podeželja znotraj obdobja izvajanja naj država zagotovi dodatnih 300 mio eur.
OBRAZLOŽITEV: Kmetijski sektor je pod izjemnimi pritiski – cene repromaterialov so se zvišale več kot se je zvišala cena kmetijskih proizvodov. Uspešnost kmetij se je zato izrazito zmanjšala. Dodatna sredstva so potrebna tudi zaradi prilagoditve na novo zdravstveno in okoljsko situacijo – predvsem rastlinska proizvodnja je potisnjena pod nemilost ujm, ki praktično vsakodnevno pestijo slovenske kmete. Zelenjadarstvo je zagotovo sektor, ki potrebuje več pozornosti in povezljivosti med ukrepi za doseganje cilja večje samooskrbe.
Država je leta 2020 namenila za rešitev turističnega sektorja 345 mio. Menimo, da 300 mio € za kmetijstvo za 5 let, kar je 60 mio € letno za enega najpomembnejših sektorjev v državi, ki je osnova ne samo za prehransko varnost državljanov temveč tudi za turizem in vse druge povezane gospodarske panoge, predstavlja upravičen proračunski izdatek.
- Zmanjšati število ukrepov- ukrepi morajo v celoti slediti »razvoju kmetijstva«, umakne naj se ne proizvodni del PRP, eksplicitno pa naj se ukinejo urejanje hudournikov in demonstracijski projekti. V predlogu dokumenta naj se zmanjšajo sredstva za tehnično pomoč in naj ostanejo na enaki ravni kot v preteklem programskem obdobju.
OBRAZLOŽITEV: Strateški načrt naj bo usmerjen v razvoj kmetijstva. Projekti naj odražajo jasen cilj v večji samooskrbi, večji konkurenčnosti kmetij ali večji odpornosti kmetij glede na okoljske razmere in spremembe. Zavedamo se, da morajo ukrepi slediti tudi okoljskim ciljem, le ti pa naj bodo specifično določeni za območja, kjer je okolje potrebno varovati. Nedopustno je da bi se npr. zmanjšanje uporabe FFS ali antibiotikov paralelno zmanjšalo na ravni DČ. Potrebno je definirati raven na ravni EU, katero mora DČ doseči.
- Potrebna je vzdržna podpora verigi vrednosti zato podpiramo ukrepe povezane z živilsko predelovalno industrijo in zadružništvom.
OBRAZLOŽITEV: Veriga vrednosti domačih proizvodov prispeva k dohodkovni stabilnosti kmetij, hkrati pa predstavlja celosten krog verige od »vil do vilic«. Veriga vrednosti predstavlja tako varnost kmetu (potencial prodaje), zaposlenim in potrošnikom, saj se le na ta način dviga slovenska samooskrba in maksimira učinek na trgu.
- Podpiramo degresijo v prvem stebru, pri čemer se plače zaposlenih ne upoštevajo v izračunu. Degresija na OMD je nesprejemljiva.
OBRAZLOŽITEV: Ukrep OMD kompenzira višje stroške pridelave, hkrati imamo težave z opuščanjem kmetovanja ravno na teh območjih. Degresija na prvem stebru je pomembna – plače pa se ne smejo upoštevati v izračunu. SKP nima namreč nikakršne neposredne povezave z zaposlitvijo ali maso plač. Predlagamo, naj se smiselno razmisliti o sicer višji kapici in drugačnemu sistemu degresije v kolikor je podprt model neupoštevanja plač.
- Vavčerski sistem svetovanja
OBRAZLOŽITEV: Vavčerski sistem izkrivlja trg svetovanja kot je urejeno v Sloveniji. Učinek bo nikakršen. Namesto tega ukrepa naj se raje uvede prenos znanja in usposabljanje svetovalcev. Potrebno je nadgraditi znanje obstoječih svetovalcev in tudi kmetov, ki preko dopolnilnih dejavnosti izvajajo svetovanje.
- Razpisi ločeni na Z in V kohezijsko regijo
OBRAZLOŽITEV: Konkurenčnost slovenskega kmetijstva je potrebno vzdrževati na nacionalni ravni. Nedopustno je, da kmetije na Z kohezijski regiji težje pridejo do sredstev PRP- predvsem gre za anomalije v točkovanju. Strateški načrt naj tako predvidi potencial izvajanja razpisov ločeno za V in Z kohezijsko regijo, pri čemer naj bo enaka stopnja sofinanciranja.
- Za ukrepe mladih prevzemnikov mora ostati vsaj 50 mio eur. Podpora prenosniku kmetije (mentoriranje) se mora zvišati na 21.600€ na upravičenca.
OBRAZLOŽITEV: Potrebno je pomladiti generacijo mladih na kmetijah, ne samo z vidika doseganja eksplicitnih ciljev, do katerih so mladi bolj dovzetni, temveč tudi z vidika prenosa lastništva in pomladitve generacij. Nujno je potrebno je spremeniti kalkulacijo na področju podpore prenosniku kmetije. Prenosnik na nek način mentorira mlajšega, se ne upokoji, s tem pa mu nastajajo stroški – pri prihodkih je omejen. Predlagamo, da se izračun pripravi na način prihodka v okviru zajamčene pokojnine ((650€ (osebni dohodek) + 250€ (prispevki) ) x 24 mesecev =21.600€).
