4.6 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Pravica do odškodnine razširjena tudi na družinske člane civilnih žrtev osamosvojitvene vojne

Piše: C. R.

Državni zbor je z 68 glasovi za sprejel novelo zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, ki razširja pravico do pavšalne odškodnine na družinske člane civilnih žrtev osamosvojitvene vojne. Po neuradnih ocenah gre za 10 otrok in 15 zakoncev oz. staršev civilnih žrtev vojne za Slovenijo.

V času osamosvojitvenih dogodkov in vojne za Slovenijo leta 1991 je prišlo tudi do smrtnih žrtev, je spomnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janez Žakelj. Družinski člani pripadnikov Teritorialne obrambe RS oziroma organov za notranje zadeve imajo že določene pravice v veljavnem zakonu, vladni predlog pa dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo.

Predlog novele tako na enak način omogoča zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. maja 1991 do 18. oktobra 1991, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine.

V predstavitvi stališč je večina poslanskih skupin novelo podprla. Po besedah Borisa Doblekarja (SDS) z novelo izkazujejo spoštovanje svojcem tistih, ki jim je vojna za Slovenijo spremenila ali vzela življenje. “Popravljamo še tisto, kar ob sprejemu zakona nismo zajeli,” je dejal. “Z novelo so civilne žrtve prepoznane kot ključni in nepogrešljiv del upora proti agresiji JLA leta 1991,” pa je dejal Jože Lenart (LMŠ). Novelo so podprli tudi NSi in DeSUS.

Po besedah Sama Bevka (SD) bo novela omogočila odškodnine 15 otrokom in 10 zakoncem ter staršem civilnih žrtev vojne za Slovenijo, “ki ostaja eno najpomembnejših obdobij v našem dolgem boju v prizadevanjih za samostojno državo”. Jani Ivanuša (SNS) je izpostavil, da škode, ki so jo utrpeli sorodniki civilnih žrtev osamosvojitvene vojne, ni mogoče povrniti v denarju, kljub temu pa spremembe zakona pomenijo določeno zadoščenje. Bi pa jih bilo treba sprejeti že prej.

V SAB po besedah Branislava Rajića menijo, da ima zakon nekatere ustavno vprašljive rešitve, kljub temu mu ne nasprotujejo.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine