Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela sklep o organizaciji pogreba z vojaškimi častmi za preminulega Alojza Kajina, poveljnika Ljubljanske brigade, ki je 9. maja 1945 osvobodila Ljubljano, se glasi kratko tiskovno sporočilo, ki ga je vlada poslala medijem.
Kdo je Alojz Kajin? Pred nekaj leti je bil z njim objavljen intervju v režimskem Dnevniku, kjer so zapisali, da je to »tisti partizan, ki je na belem konju 9. maja 1945 prijahal v Ljubljano in na Magistratu razvil zastavo z rdečo zvezdo. Iz Ljubljane je šel kot fant, ki je bil v uku za mizarja, vrnil se je kot 22-letni komandant ljubljanskega bataljona in osvoboditelj mesta«.
Na vprašanje novinarja Ervina Hladnika Milharčiča, ki je intervju začel z vzklikom »smrt fašizmu«, je Kajin dejal: »Naš prvi sovražnik sta bila Italijan in Nemec. Proti njim smo se dvignili. Zelo hitro pa so se začele pojavljati vaške straže in so začeli ustanavljati belogardistične postojanke. Ko se je leta 1942 ustanovila brigada, je imela nalogo, da nastavke belogardizma uničuje na samem začetku. Zato je bila Bela krajina rešena. Bela garda in domobranci so bili težek sovražnik. Bili so nevarnejši od Italijana ali Nemca.«
No, kdor bolje pozna zgodovino druge svetovne vojne na slovenskih tleh, zagotovo ve, da vaške straže niso nastale »zaradi lepšega«, ampak zaradi obrambe vasi pred revolucionarnim nasiljem. Kar je Kajin seveda zamolčal. Intervju si sicer lahko v celoti preberete TUKAJ in presodite sami.
Kot je zapisala STA, je bil Kajin aktivist in borec v enotah NOB ter poveljnik Ljubljanske brigade, ki je 9. maja 1945 osvobodila Ljubljano. Umrl je v Mariboru v 95. letu starosti. Pogreb bo danes na pobreškem pokopališču. Kot je v obrazložitvi sklepa zapisala vlada, je Kajin v boju proti okupatorju sodeloval vse od leta 1941. Pridružil se je operativnim enotam Cankarjeve in Ljubljanske brigade in je bil dvakrat tudi ranjen. »Kot pogumen poveljnik je bil v Ljubljanski brigadi izvoljen za odposlanca slovenskega naroda in se je 3. oktobra 1943 udeležil zgodovinskega zasedanja v Kočevju, kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti. Bil je zadnji živeči odposlanec slovenskega naroda na tem zgodovinskem zboru.«
Kajin je bil vojni veteran in je za svoje izjemne zasluge prejel več državnih odlikovanj. Sodeloval je s Teritorialno obrambo in civilno zaščito. Od upokojitve je bil aktivno vključen v družbeno-politično življenje, so še sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
No, seveda pa so zamolčali, da je bil »princ na belem konju« Kajin generalmajor JLA in nekaj časa tudi pomočnik poveljnika devetega armadnega območja s sedežem v Ljubljani. V vojaške vrste so se med generale prebili le kadri, ki so bili najbolj lojalni partijskemu vrhu.
Povedano drugače: ker je znano, kakšno vlogo so dejansko imeli »odposlanci« na t. i. kočevskem zboru – prav v tistem času so tudi na zloglasnem kočevskem procesu izvedli prvi veliki montiran proces proti tistim, ki so se branili proti komunizmu, in jih nekaj sodno pobili, druge pa izvensodno –, je izvedba vojaškega pogreba za pripadnika komunistične vojske prvovrsten škandal za državo, ki naj bi se smatrala za demokratično. A očitno je v Šarčevi vladi občutek za sram nekaj neobstoječega.
