Piše: Maruša Opeka
Potem ko je Sloveniji grozilo, da bo izgubila približno pol milijarde evrov, če programa ne bi zaprla do novega leta, je bil zadnji osnutek programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027 poslan Evropski komisiji.
Kohezijska politika podpira evropsko solidarnost, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam, da bi čim prej dohitele druge ter da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v Evropski uniji (EU). Za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 je bilo namenjenih 351,8 milijarde evrov, kar je skoraj tretjina celotnega proračuna EU. Sredstva so bila namenjena področjem izobraževanja, zaposlovanja, energije, okolja, enotnega trga, raziskavam in inovacijam v okviru Strategije Evropa 2020.
Realizacija programa 2014–2020
Slovenija je po metodologiji EU razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Če kohezijska regija Zahodna Slovenija po razvitosti že presega povprečje razvitosti Evropske unije, kohezijska regija Vzhodna Slovenija za tem povprečjem še zaostaja, neenakomeren razvoj pa se kaže v slabši kakovosti življenja ljudi na vzhodu države. Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,312 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada – zahodna kohezijska regija je upravičena do 849 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,305 milijarde evrov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Sredstva Kohezijskega sklada (KS) se ne delijo med regijama, celotni Sloveniji pa je za področja zgraditve okoljske in prometne infrastrukture ter trajnostne rabe energije na voljo 914 milijonov evrov. Kot je na sestanku delovne skupine za lokalno samoupravo 22. septembra povedal minister Aleksander Jevšek, so se projekti preteklega finančnega obdobja 2014–2020 zaradi draginje in težav zaradi vojne v Ukrajini ustavili ali upočasnili, kar pesti številne občine. Po besedah ministra Jevška si bo Služba vlade za regionalni razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) prizadevala, da bodo odobreni projekti izpeljani in da bodo porabljena vsa evropska sredstva iz obdobja 2014–2020, ki morajo biti črpana do 31. decembra 2023. Nekatere ukrepe za omilitev težav pri črpanju naj bi pripravljala tudi Evropska komisija.
Prihodnja programska perspektiva
Je pa v sklepni fazi program za naslednje obdobje. Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 sta skupaj s sporazumom o partnerstvu 28. septembra 2022 podpisala resorni minister Aleksander Jevšek in evropska komisarka Elisa Ferreira. Program je istega dne potrdila tudi Vlada Republike Slovenije. Program določa strategijo za doseganje inovativne in pametne gospodarske preobrazbe; spodbujanje prehoda na čisto in pravično energijo, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam; izboljšanje mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT; izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; spodbujanje trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja ter obalnih območij in lokalnih pobud; Sklad za pravičen prehod obeh premogovnih regij. Program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 in Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo sta temeljna dokumenta, ki Sloveniji omogočata izplačilo približno 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev v prihodnjem programskem obdobju. V program so vključeni štirje skladi – Kohezijski sklad za celotno Slovenijo, ki znaša 718,19 milijona evrov; Evropski sklad za regionalni razvoj (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo) v višini 1599,79 milijona evrov; Evropski socialni sklad plus (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo) v znesku 635,97 milijona evrov, 258,72 milijona evrov bo namenjenih v okviru novega sklada, ki bo dodatno zagotavljal podporo ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi izzivi pri sledenju energetskim in podnebnim ciljem EU. Sklad za pravičen prehod bo tako namenjen premogovniškemu Zasavju in savinsko-šaleški regiji. Na SVRK naj bi pripravili tudi nekatere rešitve za poenostavitev postopkov pregleda porabe evropskih sredstev, ki bodo šli v smeri, da bi upravičenci hitreje dobili izplačila, kar bo pripomoglo k boljšemu črpanju. Program se bo iztekel leta 2029.
Program sta poleg Vlade RS potrdila tudi razvojna sveta vzhodne in zahodne kohezijske regije. Sledi predložitev programa v formalno potrditev Evropski komisiji. »Ob upoštevanju postopkov in rokov upamo, da bo Evropska komisija program odobrila do konca leta, kar je naš cilj. Uspelo nam je dokončati sporazum o partnerstvu in prepričan sem, da nam bo do konca leta uspelo dokončati tudi program,« je dejal minister Jevšek. Po potrditvi v začetku prihodnjega leta se bo črpanje sredstev naslednjega programskega obdobja lahko začelo. »Pomembno je, da smo dosegli dogovor z vsemi deležniki, ki jih ni malo. Zna pa se zgoditi, da nas bodo okoliščine prisilile, da bomo program prihodnje leto prilagajali razmeram, ki jih zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize zdaj ne moremo natančno napovedati,« je poudaril minister Jevšek. Na to, da so za izvajanje projektov zdajšnje razmere zelo neugodne, pa že dlje časa pristojne opozarjajo občine.
