0.6 C
Ljubljana
petek, 3 decembra, 2021

Posvet o spremembah zakonodaje

Piše: Maruša Opeka

Med občinami in državo je več odprtih tem, ki se nanašajo na področje novega gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora, ki sta še v usklajevanju.

Sedemindvajsetega januarja 2021 je potekala spletna seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki sta se je poleg županov udeležila tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Georgi Bangiev.

(Pre)hitro spreminjanje zakonodaje

Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je že konec julija 2020 v javno obravnavo podalo osnutek novega gradbenega zakona (GZ-1), ki naj bi vodil do administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja. Prenova zakona z vpeljavo digitalizacije naj bi nadgradila dosedanje uveljavljene postopke. »Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravljajo in dopolnjujejo obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z graditvijo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov in pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi,« so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor. Konec septembra pa je okoljsko ministrstvo v javno obravnavo poslalo tudi osnutek novega zakona o urejanju prostora, ki naj bi se osredotočal na cilje trajnostnega prostorskega razvoja in učinkovitega upravljanja s prostorom ter vodenja postopkov priprave prostorskih aktov.

Na spletnem posvetu so predstavniki občin izpostavili, da se zakonodaja (pre)hitro in neprestano spreminja, kar je slabo, saj se ne moreta vzpostaviti niti relevantna sodna praksa niti z njo povezana pravna varnost. »Poleg tega poteka sprejemanje podzakonskih aktov vedno z zamikom, in ko občine končno uskladijo prostorske akte, ki naj bi veljali nekaj deset let (glede na hitrost spreminjanja), se zakonodaja že tako spremeni, da normativi, uporabljeni v prostorskem aktu, niso več relevantni ali aktualni,« so opozorili na SOS.

Prostorski informacijski sistem

Gradbeni zakon ureja nov način odmere komunalnega prispevka. Plačilo komunalnega prispevka naj ne bi bilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, kar bi lahko po ocenah SOS imelo številne škodljive posledice. Napovedujejo, da bo zamik plačila komunalnega prispevka na čas po izdaji gradbenega dovoljenja imel številne škodljive posledice, kot so izguba namenskega finančnega vira občin za graditev in vzdrževanje komunalne opreme, zalaganje sredstev, morebitna dolžnost izterjave sredstev in pritisk na investicijska sredstva. Prav tako novi predlog zakonodaje omejuje pravico investitorja, da sam zaprosi za odmerno odločbo. SOS zato zagovarja, da je za občine edino sprejemljivo, da v veljavi ostane dosedanja ureditev. Tako naj bi po zagotovilih ministra in direktorja direkcije tudi ostalo, vsaj dokler ne bo prišlo do vzpostavitve posebnega prostorskega informacijskega sistema, ki naj bi omogočil potrebno preglednost postopka in razvidnost plačanih obveznosti z naslova komunalnega prispevka, brez katere ne bo mogoče preiti v naslednjo fazo pri graditvi objekta.

Nove naloge?

Občine so nezadovoljne tudi z napovedjo, naj bi država po prenosu nadzora nad enostavnimi objekti iz leta 2018 zdaj na občine in njihove inšpekcijske službe prenesla tudi pristojnost nadzora nad nezahtevnimi objekti. »Obseg nalog, ki jih država v zadnjih letih dodatno nalaga občinskim inšpekcijam iz različnih pristojnosti, je postal prevelik, kar pomeni, da občinske inšpekcije niso več zmožne učinkovito reševati pripada vseh zadev iz lastne pristojnosti in za to tudi nimajo dovolj strokovno usposobljenega kadra,« so zapisali v SOS. V odgovor na nasprotovanje lokalnih skupnosti sta minister in direktor direktorata zagotovila, naj ne bi šlo za pavšalni prenos nalog na občine, ampak zakonodaja samo odpira možnost, da bi občinske inšpekcijske službe nalogo prevzele, če to zmorejo oziroma želijo. Pa vendar SOS do predloga delnega prenosa pristojnosti ostaja skeptična, saj bi lahko deljene pristojnosti pomenile na terenu še več težav, prav tako pa tudi ni rešeno vprašanje financiranja izvajanja nove naloge.

Minister je dejal, da je bil ključen namen predloga zakona o urejanju prostora pospešiti postopke sprejemanja prostorskih aktov občin in skrajšati roke, kar naj bi dosegli s projektnim pristopom. Šele po uskladitvi interesov občine, nosilcev urejanja prostora in investitorjev bi se vključile še javnost in nevladne organizacije. Na ministrstvu so zastopali stališče, da je pomembno, da se javnost in nevladniki lahko učinkovito vključijo, šele ko je stvar dorečena in so izhodišča že določena, ne pa že v začetni fazi, ko stvari vendarle še niso jasne.

Upoštevanje mnenj

Izpostavljene so bile tudi spremembe na področju pridobivanja projektnih pogojev in mnenj. SOS se zdi smotrnejše, da se ohrani potrdilo o namenski rabi, čeprav bo te podatke vsebovala lokacijska informacija. Georgi Bangiev je dejal, da ima lokacijska informacija po novem vsebino potrdila o namenski rabi, zajema namreč podatke o namenski rabi, kakšni prostorski akti veljajo in kakšni režimi veljajo, zato so na ministrstvu mnenja, naj ne bi šlo za dodajanje birokratskega bremena. Občine pravijo, da veliko administrativno breme predstavlja tudi pridobivanje mnenj o skladnosti s prostorskimi akti, ker je preobsežno in predstavlja že skoraj dovoljenje za graditev, velja pa tudi, da jih je treba izdati v pičlih 15 dneh. Prav tako so izpostavili, da sedaj velja, da mnenje lokalne skupnosti upravni organ upošteva samo praviloma, lahko pa ga tudi zavrne. »Kolikor ima upravni organ še vedno pravico odločati o skladnosti s prostorskimi akti,« pravijo v SOS, »je mnenje občine nepotrebno in predstavlja le birokratski balast.« Direktor Bangiev je prepričan o nasprotnem, saj naj bi bilo mnenje občin relevantno, zato pristojni želijo, da se občine tudi v prihodnje opredelijo. Predstavniki občin si po sestanku z ministrom in generalnim direktorjem obetajo, da bodo pristojne službe tudi pri pripravi zakonodaje upoštevale mnenja in izkušnje predstavnikov lokalnih skupnosti. Skupni cilj vseh mora vsekakor biti učinkovito in hitro opravljanje nalog.

Zadnje novice

Sorodne vsebine