Piše: Lucija Kavčič
V Porabju je bilo konec avgusta zares živahno. Najprej je potekala 53. mednarodna likovna kolonija mladih, nato pa še štiridnevni strokovni izobraževalni dnevi za učitelje in vzgojitelje, ki delujejo v narodnostno mešanem okolju.
Petdnevna 53. mednarodna likovna kolonija mladih, ki jo je letos pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), je potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije, namenjena pa je bila osnovnošolcem od 5. do 9. razreda. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci, začela pa se je pred več kot 50 leti v Vuzenici v Sloveniji, kasneje pa so se ji pridružili tudi mladi Slovenci iz zamejstva. V Porabju kolonijo organizirajo približno vsaka štiri leta. Otroke so letos razdelili v dve skupini: likovno delavnico je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Po dveh dneh sta se skupini zamenjali.
Ustvarjanje in spoznavanje okolice
Poleg dopoldanskega likovnega ustvarjanja so bili popoldnevi v koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja, zato so udeleženci likovne kolonije obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev in svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Kolonija je združila ustvarjalnost, spoznavanje kulturnih značilnosti Porabja in utrjevanje jezika; mladi se s pomočjo ustvarjalnosti in skupnega bivanja povezujejo in odkrivajo svoje kulturne korenine. Lončar Štefan Zelko, ki že desetletja vodi podobne delavnice v Sloveniji in Porabju, v porabskih šolah pa vodi tudi lončarski krožek, je meni, da otroci prav ob stiku z glino razvijejo posebno ustvarjalno energijo. Otroke privlači preprost, a hkrati neomejen material, iz katerega lahko izdelajo uporabne ali umetniške predmete. Likovna mentorica Tina Rajnar je bila v Monoštru prvič: navdušila jo je motiviranost otrok, ki se z veseljem lotevajo različnih tehnik in pri tem, presenetljivo, sodobnejših metod in ne toliko tradicionalnih pristopov. Ob koncu kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov.
Izobraževalni dnevi
Poleg likovne akademije so v Porabju potekali še štirje izobraževalni dnevi za učitelje in vzgojitelje, ki delujejo v narodnostno mešanem okolju, organizirala pa jih je Državna slovenska samouprava na Madžarskem v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Na njih je sodelovalo okoli 50 udeležencev iz obeh dvojezičnih šol in vrtcev v Porabju. Izobraževalni dnevi, namenjeni strokovnim delavcem šol in vrtcev, niso novost, so pa prvič bili v Porabju. Do zdaj so jih namreč pripravljali po Sloveniji. Prvi dan je bil posvečen vlogi institucij in strateški podpori narodnostnemu šolstvu. Razprave so bile namenjene institucionalni mreži, finančnim mehanizmom in vlogi učiteljev kot ključnih akterjev v sistemu. Drugi dan so udeleženci odšli na terensko strokovno ekskurzijo po Porabju, kjer so jim kot učilnice brez zidov predstavili kraje, kot so Küharjeva spominska hiša, Filov mlin in Črna mlaka. Program seminarja se je nadaljeval s sodelovanjem z lokalnimi mediji in raziskovalnimi ustanovami, imeli pa so tudi okroglo mizo mladih o jeziku, šoli in pripadnosti. Zadnji dan izobraževanja za učitelje in vzgojitelje je bil posvečen viziji in odgovornosti za prihodnost šolstva v regiji ter motivacijskemu predavanju.
Zaupanje in samozavest
Pri organizaciji seminarja so poleg glavnih dveh organizatorjev sodelovali predstavniki obeh držav: madžarski državni sekretariat za narodnostne zadeve, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter slovenski generalni konzulat v Monoštru. »Ti dnevi niso samo seminar, ampak prostor, kjer se začuti skupnost. Ko je učitelj opolnomočen, radosten in povezan, se to odraža tudi v razredu in na učencih,« pa je dejala svetovalka za narodnostno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Valentina Novak in dodala, da so izobraževalni dnevi dragoceni tudi zaradi osebne razsežnosti: »Ko se učitelji srečamo, ne izmenjamo samo strokovnih izkušenj, ampak gradimo zaupanje in samozavest. In to je tisto, kar drži skupaj šolski prostor v Porabju.« Izobraževalni dnevi v Porabju so zato pomemben korak k dolgoročni krepitvi slovenskega narodnostnega šolstva.
